Britoff turške nepopustljivosti

0700

Policija v Hong Kongu je pričela odstranjevati del barikad v centru mesta, vendar zaenkrat protestnikom še vedno dovoli že več kot dva tedna trajajoče zbiranje. Proteste so pričeli študentje, ki so kmalu po začetku priddobili simpatije večjega števila prebivalcev, kar je pripeljalo do nekaj agresivnejših spopadov z uličnimi predstavniki oblasti. Srčika spora so volitve naslednje leto, za katere je kitajska centralna oblast napovedala, da bo nominirala kandidate, katere bo ljudstvo lahko volilo.

Tekom vikenda so v evropksih mestih potekale demonstracije proti TTIPju in CETI - prevedeno “trans-atlantski trgovinski in investicijski sporazum” ter “vseobsegajoči ekonomski in trgovinski sporazum”. Za prijetnimi imeni se skrivata dva prosto-trgovinska sporazuma med starim in čezlužniškim kontinentom, pisana za zaprtimi vrati med političnimi prostitutkami in lobisti iz gospodarstva. Seveda za dobrobit malega človeka. Ista zgodba se dogaja tudi v pacifiškem teatru, s transpacifiškim partnerskim sporazumom, okrajšano TPP.

Na volitvah v Boliviiji po neuradnih podatkih vodi trenutni predsednik Evo Morales s 60 odstotki glasov. Novodobna bolivarska revolucija vodena s strani Venezuele in Bolivije v južni Ameriki se torej nadaljuje!

Na sedmih volitvah po razpadu rajnke Jugoslavije okušajo demokracijo tudi v Bosni in Hercegovini. Mednarodni opazovalci so prijavili le manjše kršitve volilnih pravil, udeležba pa je bila malo višja od 50 odstotkov.

Izrael je prebivalcem palestinske vasi blizu Betlehema na Zahodnem bregu sporočil, da pričenja z odtujevanjem novih področij za gradnjo naselij, vse v imenu izraelskega Lebensrauma. Trenutne prebivalce je v imenu dobrih odnosov prav tako podučil, da se lahko v roku 60tih dni pritožijo na izraelsko vrhovno sodišče. Seveda si lahko predstavljamo uspešnost dotičnih pritožb, nekje na ravni preživetvenih možnosti snežinke v peklu.

Turčija še naprej zapira pretok vojaške in humanitarne pomoči v, s strani Islamske države oblegano kurdsko mesto Kobani, ležečem na sirski strani turško-sirske državne meje. Glede na mnenja analitikov, slednje odraža željo Turčije, da IS oslabi kurdsko moč v regiji. Pomnimo, da je med Turki in Kurdi v dotični regiji več zgodovinskih zamer, med drugimi tudi več poskusov etničnega čiščenja. Po drugi strani je čezlužniška politična srenja uspela “prepričati” turško vodstvo, da odpre nedrja svojih vojaških baz za ameriške letalske sile, ki izvajajo lov na glinaste tarče Islamske države v Siriji in Iraku. Natančneje bomo situacijo orisali čez eno uro, v vsakotedenskem geopolitičnem britoffu.

0800

Turčija še naprej zapira pretok vojaške in humanitarne pomoči v, s strani Islamske države oblegano kurdsko mesto Kobani. Tu se sicer ne misli formalne vojaške pomoči, kot je bila ameriška in savdska pomoč pred nekaj leti, ko se je treniralo in opremljalo takraten ISIL, predhodnico trenutne Islamske države, za boj proti režimu Bašarja al-Assada. Govorimo o pomoči, ki bi jo kurdi na turškem ozemlju prek meje pošiljali k napadenim Kurdom v Sirijo. Turčija je zaprla državno mejo okrog mesta Kobani, s čimer je slednje odrezano in brez večjega upanja na izogib pokolu. Ljudi v Kobaniju je odpisal tudi ameriški zunanji minister John Kerry, čigar mnenje je, da se tam odvija tragedija in da mora biti strategija proti Islamski državi usmerjena na Irak.

Turška nepopustljivost do sodelovanja s kurdsko populacijo ima svoje izvire v krvavi zgodovini med obema narodoma, oziroma narodom z državo in narodom, razdrobljenim v treh državah. Kurdi namreč zasedajo področje stičišča Turčije, Sirije in Iraka. Posledično so manjšina v treh državah, kar seveda s sabo potegne zgodovino polno krvi in poskusov etničnega čiščenja. Za turško neusmiljenost in strah pred večanjem kurdske moči so v veliki meri krive tudi destabilizacije dveh izmed treh predhodno omenjenih držav. S slabenjem moči sirskega in iraškega režima, so Kurdi v obeh državah postali močnejši, kar se seveda prelije v povečano kurdsko moč v Turčiji. Obenem Turčija z morebitnim neposrednim vojaškim vstopom v konflikt pride na listo tarč Islamske države.

Kljub čakanju, lahko bi celo rekli pasivni pomoči IS, pa je turška oblast odobrila zahtevo Združenih držav Amerike, ki želijo uporabljati turške vojaške baze za izvajanje letalskih napadov. Ugiba se, da je bilo odprtje dostopa do baz, poplačano z omenjeno izjavo Kerrya, ki pokol v Kobaniju obžaluje in sočasno Turčiji dovoljuje nadaljevati politiko slabljenja kurdske regionalne moči.

V luči dogajanj je svoj piskrček norosti pristavil tudi ameriški kongresnik John McCain, veliki ameriški vojni veteran, in prostitutka ameriškega vojaško-industrijskega kompleksa. McCainovo vmešavanje lahko zgooglamo za več konfliktov zadnjih let. Pred vojno v Gruziji je slednji obljubljal članstvo v NATU in ameriško vojaško pomoč; slikan je bil na ulici Kijeva z vodstvom neonacističnega Desnega sektorja; pred dvema letoma pa je obiskoval upornike v Siriji, natančneje ISIL, matično institucijo Islamske države, katero čezlužniki in koalicija voljnih trenutno bombardira s polnim zanosom. Izjemen zanosom ,ako smemo dodati, ko se za uničenje par tisoč dolarjev vredne toyote in nekaj ljudi z opranimi možgani porabi pol milijona dolarjev vredno lasersko vodeno bombo, ne vštevši ceno ostale opreme in osebja. Kakorkoli že - McCain po novem zahteva, da Amerika ne bombardira le borcev Islamske države, temveč tudi sirsko vojsko Baširja al-Assada.

Na drugi strani konflikta sirski režim obtožuje Turčijo in Savdsko arabijo da drhali Islamske države dostavlja kemično orožje. Na spletu krožijo neuradne govorice o večih kemičnih napadih v kurdskih predelih. V isto smer vodi tudi izjava podpredsednice nemškega parlamenta, ki od NATA zahteva, da prisili Turčijo v prenehanje bolj ali manj posredne pomoči Islamski državi. Po njenem mnenju bi morala turška oblast sodelovati s Kurdi na svojem ozemlju, natančneje kurdsko delavsko stranko, pri zatrtju skrajnežev na drugi strani meje. Problem je le, da imata kurdska delavska stranka in turška vojska v zadnjih desetletjih zgodovino večih spopadov. Peklensko področje popolne destabilizacije in zločinov proti človeštvu se bo po mnenju analitikov v prihodje le še širilo, saj praktično ni vodstva med vpletenimi deležniki, ki bi imelo idejo za razrešitev stanja.