Britoff varčevanja v Grčiji

OSMA

Na obrobju Kaira je v napadu zamaskiranih oborožencev umrlo 9 policistov. V industrijskem predmestju egiptovske prestolnice se je ustavil poltovornjak ob skupini policistov v civilu, potniki pa so jih zasuli z naboji iz avtomatskega orožja. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država, ki je do zdaj v Egiptu napadala predvsem na Sinajskem polotoku.

Med včerajšnjim prenosom maše iz Splita na hrvaški nacionalni televiziji je mašujoči duhovnik povedal nekaj sočnih na račun predsednice Kolinde Grabar Kitarović. Luka Prcela, ki je že med hrvaško domovinsko vojno vodil maše v čast ustaškemu vodji Anteju Paveliću, namreč predsednici ne more oprostiti izjav, da Neodvisna država Hrvaška med drugo svetovno vojno ni bila niti neodvisna niti ni branila interesov hrvaškega naroda. Prcela je Grabar Kitarović označil za protihrvaško, glede NDH pa povedal, da ni bila nič manj neodvisna, kot je Hrvaška danes. Predsednica je božjemu odposlancu v objavi na Facebooku že odpustila in ga pozvala, naj se usmeri v prihodnost, hrvaška nacionalka pa se je od izjav v živem prenosu distancirala.

Zavedno ljudstvo na Slovenskem in širše danes slavi dan zmage nad fašizmom in nacizmom, Ljubljana pa tudi obletnico osvoboditve. 9. maja 1945 so v Ljubljano vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske ter osvobodile mesto. Partizanske enote so se približale Ljubljani v začetku maja 1945. 7. maja so se razvneli hudi boji na vsej obrambni črti, najmočnejša je bila sovražnikova obramba na Orlah. Ob 5. uri zjutraj 9. maja sta sirena na glavnem kolodvoru in velika zastava na gradu mestu oznanili, da je konec štiriletne okupacije. Ob pol sedmih se je prvič oglasila znamenita kukavica radijske postaje - Radia Svobodna Ljubljana. Ob tri četrt na devet so se slavnostnemu razpoloženju pridružili zvonovi vseh ljubljanskih cerkva. Ljubljanska brigada je na Magistratu izobesila slovensko zastavo z rdečo zvezdo in s tem simbolično oznanila osvoboditev mesta. Smrt fašizmu, svoboda narodu!

DESETA

V Grčiji se je končala 48-urna splošna stavka. Razlog za sklic se skriva v nadaljnjih zahtevah Mednarodnega sklada glede tako imenovanih reform na področju pokojnin in drugih elementov socialne države. Zato da bi Grčija prejela nov kos finančnega posojila, morajo upniki potrditi, da se država drži pravil, torej še naprej reže pokojnine. Poslanci so paket tako imenovanih reform, s katerimi bodo privarčevali 5,4 milijarde evrov, sinoči tudi sprejeli. Sindikati potezo ocenjujejo kot še zadnji žebelj v krsti grških prebivalk in prebivalcev, vlada pa upa, da se bodo zdaj začeli vsaj pogovori o začetku odpisa ali prestrukturiranja grških dolgov.

Zakon o sindikatih, ki že mesece buri duhove v Združenem kraljestvu, je bil potrjen. Sprejeta različica se precej razlikuje od prvotnega predloga, najbolj pomembno v točki, ki je najprej predvidevala vnaprejšnjo prijavo kakršnihkoli protestov in kampanj. Kljub temu pa v zakonu ostaja veliko določb, ki bodo otežile delovanje sindikatov - na primer višja udeležba na glasovanju za stavke v primeru javnih storitev, omejeno obdobje po glasovanju, preden se mora stavka zgoditi, ter enkrat daljša, zdaj dvotedenska doba za najavo pred stavko. Sindikati so bili aktivni predvsem v pogajanjih in kampanjah, usmerjenih v pridobivanje mednarodne podpore, ter manj v proteste in stavke s ciljem ustavitve tega zakona.

Veliko bolj borbeno se obnašajo na Portugalskem, kjer so sindikati razglasili teden akcije konec maja. Za to potezo so se odločili kljub dejstvu, da trenutna manjšinska leva vlada upošteva večino njihovih zahtev. Ena osnovnih zahtev je, da se raven pravic delavk in delavcev vrne na tisto pred številnimi rezi, ki jih je uvedla prejšnja vlada - eden izmed primerov je nižanje delavnika s 40 na 35 ur na teden.