Britoff venezuelskih kampesinov

SEDMA

Dolgo pričakovani sestanek finančnih ministrov evroobmočja glede Grčije se je malo po polnoči končal z zelo antiklimaktično desetminutno tiskovno konferenco. Na njej je Jeroen Dijsselbloem (izg. Žeron Dijselblum), predsednik evroskupine, v minuti najprej povzel zaključke pogovorov. Teh ni bilo, zato evroskupina tudi ni pripravila skupne izjave. To pomeni, da do naslednjega sestanka, ki bo v ponedeljek, ne bo usklajevanja novega sporazuma glede posojil, kar so si evropski tehnokrati zastavili za cilj sestanka. Dijsselbloem je ob tem še povedal, da je pred nadaljevanjem potreben politični dogovor, pri čemer pa grška vlada očitno ne popušča. Njen finančni minister Janis Varufakis je sicer pogovore ocenil za konstruktivne. Med pogovori so se po vsej Evropi odvijali solidarnostni protesti z Grčijo proti varčevanju. Samo v Atenah se je zbralo 25.000 ljudi, demonstracije pa so potekale tudi v Italiji, Veliki Britaniji in na Portugalskem.

V jemenskem mestu Taiz se je več deset tisoč ljudi zbralo na ulicah, da bi izrazili nezadovoljstvo z novo oblastjo. Po državnem udaru in razpustitvi parlamenta so to namreč prevzeli Hutiji, etnična skupina, ki se je zaradi domnevne deprivilegiranosti in koruptivne državne oblasti prelevila v politično silo. Protesti, ki so potekali tudi po drugih jemenskih mestih, sovpadajo s četrto obletnico jemenske verzije arabske pomladi, ki je po več mesecih protestov takratnega predsednika Alija Abdullaha Saleha prisilila k odstopu. Svoj politični in vojaški uspeh naj bi Hutiji sicer dolgovali prav delu vojske, še vedno zvestemu nekdanjemu predsedniku, ki naj bi tako iz ozadja še vedno vlekel niti.

Ameriški predsednik Barack Obama je kongres zaprosil za odobritev nadaljevanja napadov na položaje Islamske države v Siriji in Iraku. Odobritev kongresa ne bi v ničemer spremenila bombardiranja, ki ga ZDA in koalicija pod njenim vodstvom izvajajo že zdaj, bi pa po besedah Obame poslala močno sporočilo, da je Amerika združena v svoji odločnosti, da porazi tega brutalnega vraga. Obamov predlog trajanje operacije proti Isisu omejuje na tri leta, uvaja pa tudi novo vojaško besedno zvezo, ki prepoveduje, citiramo, “trajajoče ofenzivne bojne operacije”. Na ta način želi Obama hkrati prepovedati in dovoliti uporabo kopenskih sil in doseči širok konsenz. Gre pa pri prošnji za odobritev kongresa za prvo prošnjo po odobritvi napada na Irak pred dvanajstimi leti. V mnogih vojaških operacijah v vmesnem času se je za posredovanje odločal predsednik sam.

OSMA

Skupina aktivistov je protestirala pred pravosodnim ministrstvom v venezuelskem Caracasu. Zbrali so se skupaj z Lucio Martinez de Romero, vdovo staroselskega voditelja Sabina Romera, ki sedaj priča v primerih, ki zadevajo iskanje morilca oziroma naročnika umora njenega moža. Romero je bil ubit pred dvema letoma, protestniki pa so se zbrali zato, da bi ponovno opozorili na umore kampesinov, staroselskih kmetov, in izpostavili svoje zahteve glede sodnega procesa. Sabino Romero je bil staroselski aktivist, ki je opozarjal na kršenje pravic staroselskih skupnosti in deloval proti velikim rudarskim projektom na zemlji staroselcev.

Za umor Romera so po besedah kampesinov odgovorni bogati lastniki rančev, ki naj bi za to najeli morilca. Za sodelovanje pri umoru oziroma prikrivanju le-tega je že bilo obtoženih 5 policistov, ki so dobili vsak po 7 let zapora, kar je bila sicer minimalna zagrožena kazen. Aktivisti tako zahtevajo ponovitev sojenja tej skupini policistov, ki bodo sicer na prostosti že v nekaj letih, in predvsem sojenje lastnikom rančev, ki naj bi bili odgovorni za številne umore staroselcev. Da si pri tem ne bi umazali rok, so očitno vpeljali stalno prakso najemanja morilcev.

Staroselske skupnosti bijejo več bojev z lastniki velikih posestev. Gre za različna dojemanja tega, kdo ima pravico zasedati določena ozemlja oziroma v čigavi lasti so. Staroselske skupnosti, v tem primeru gre za skupino Yukpa, so bile v različnih obdobjih v zgodovini izgnane z ozemelj, na katerih so prej živele. Prvi kontakt s konkvistadorji je zabeležen v 16. stoletju, a pregon z določenega ozemlja ni nujno stvar davne preteklosti. Staroselske skupnosti so tako v Venezueli v veliki meri ostale brez svoje zemlje v času diktatorja Juana Vincenta Gomeza, ki je leta 1930 nasilno zasegel ozemlje, kjer so živeli. S tem so bili staroselci Yukpa, katerih skupnosti se nahajajo na zahodu države, na meji s Kolumbijo, prisiljeni v selitev v gorata območja. Sedanja ustava, ki je bila sprejeta v času socialistične vlade Huga Chaveza, jim je sicer to zemljo vrnila in tako sedaj pogosto prihaja do zasedbe teh ozemelj s strani kampesinov.

Tovrstna dejanja pa so s strani lastnikov sprejeta izjemno slabo in več sto ljudi je že bilo ubitih v soočenjih z bolj ali manj nelegitimnimi lastniki zemlje. Primer Sabina Romera, ki se še vedno vleče po sodnih dvoranah, je le eden izmed mnogih, zaradi Romerove vloge voditelja pa tudi eden redkih, ki sploh pridejo v medije. A kot opozarjajo kampesini, so dediči razlaščenih generacij in vse, kar jim preostane, je konstanten boj in opozarjanje na dejstvo, da so še vedno brez pravic. Kljub temu dodajajo, da je že sam obstoj tega sojenja velika sprememba in ena izmed tistih, ki kaže na izboljšanje življenjskih razmer domorodnih skupnosti od bolivarske revolucije dalje.