Britoff voznikov rešilcev pod stresom

DEVETA

Po več neuspešnih ali neiskrenih poskusih omejevanja kajenja so se v Pekingu vendar odločili za strožji pristop. Kajenje je tako prepovedano na javnem prevozu, v pisarnah in v restavracijah. Na Kitajskem sicer kadi več kot 300 milijonov ljudi, več kot milijon pa naj bi jih zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, letno tudi umrlo. Sveža prepoved za kršitelje predvideva denarne kazni, za prekrškovne povratnike pa tudi sramotilni steber - objavo na vladnih spletnih straneh.

Vodja vatikanske komisije za zaščito otrok je ostro napadel šefa vatikanskih financ, avstralskega kardinala Georgea Pella, ki naj bi imel na vesti za cel katalog prikrivanj spolnih zlorab otrok. Vodja komisije Peter Saunders ga je zaradi domnevnih podkupovanj žrtev in sodelovanja pri prikrivanju zlorab ter premikanja pedofilskih župnikov po Avstraliji obtožil, da je popolnoma hladnokrven in da je njegov odnos do spolnih zlorab sociopatski. Pozval je tudi, naj Pella pošljejo domov v Avstralijo, saj da je velik trn v papeževi ekipi. Omenjeni kardinal obtožb še ni komentiral, išče pa že pravno pomoč.

Pred nekaj urami so zaradi blokade v senatu prenehala veljati ključna določila tako imenovanega Patriot Acta, ki so ameriški vladi in vladnim agencijam po razkritjih Snowdna omogočala vohunjenje za svojimi državljani in še vsemi ostalimi, vse v imenu boja proti terorizmu. Sredi tedna bo sicer senat glasoval o enigmatično poimenovanem Freedom Actu, ki sicer pristojnosti obveščevalnih agencij malenkost omejuje, vendar pa bodo nekaj dni Združene države vseeno nezaščitene pred vedno prežečimi vsemogočimi nevarnostmi in neprijatelji, ki nikoli ne počivajo.

DESETA

Britanska konfederacija sindikatov UNISON je izdala video, v katerem prikazuje zgodbe zdravstvenih reševalcev. Ti se že zaradi same narave dela soočajo z visoko ravnijo stresa, to pa še dodatno poslabšajo delovne razmere, vezane predvsem na trajanje izmen. Reševalci zelo pogosto opravljajo 12-urne izmene, med katerimi si lahko privoščijo le polurni odmor za malico. Te izmene pa se nemalokrat zaradi klicev, ki jih prejmejo na koncu njihovega delovnega časa, še močno podaljšajo.

Videoposnetek temelji na raziskavi, katere rezultate je konfederacija predstavila v aprilu. Izvedli so jo med reševalci v ambulantni službi na vzhodu Anglije, izsledki pa so zaskrbljujoči. Kar 847 of 1541 anketirancev je odgovorilo, da so že resno razmišljali o tem, da bi službo zapustili. Razlogi so stalen stres in strah, da bodo zaradi velike utrujenosti naredili napako pri odmerjanju zdravil ali zaspali za volanom in povzročili nesrečo. Na klice se zaposleni v določeni izmeni oglašajo tako rekoč do zadnje sekunde izmene, kar pomeni, da se ta včasih precej podaljša in ne traja le že tako predolgih 12, ampak tudi do 15 ur.

Zaposleni tudi poročajo, da vodstvo nima nobenega stika z realnostjo in ne razume razmer, v katerih se dela. S tem namenom nanje sindikati naslavljajo zahteve oziroma predloge glede rešitev. Hočejo, da se omeji število klicev, ki jih mora nekdo sprejeti v zadnjih tridesetih minutah izmene, in sicer, da bi morali sprejeti le najbolj nujne, ko gre za ogroženo življenje. Poleg tega bi morala obstajati možnost, da reševalci predčasno končajo izmeno in dobijo zamenjavo, kadar menijo, da zaradi utrujenosti niso več zmožni opravljati dela. Pri tem jih ne bi smele doleteti nobene sankcije.

91 odstotkov vprašanih je poročalo o stresu, vezanem na njihovo delovno mesto, nekaj čez 70 odstotkov pa tako o težavah s spanjem kot tudi o razdraženosti in nenadnih čustvenih spremembah. Več kot polovica jih trpi zaradi tesnobe. Slika, ki so jo pokazali rezultati ankete, prikazuje izjemno fizično in mentalno izčrpano delovno silo.

Da bodo zahteve delavk in delavcev ter sindikatov uslišane, je trenutno malo verjetno. Torijska vlada z Davidom Cameronom na čelu je že v preteklosti poskrbela za vsestranske reze v nacionalno zdravstveno oskrbo in njihova ponovna izvolitev se najverjetneje ne bo izkazala kot točka obrata, na kateri bodo začeli razmišljati o družbenih posledicah stalnih rezov v osnovne javne storitve. Do večjih sprememb bo lahko prišlo samo skozi množičen in dlje trajajoč kolektivni boj, saj so britanske oblasti že več kot izpopolnjene tudi v obvladovanju vseh, ki od njih zahtevajo varstvo osnovnih človekovih pravic.