Britoff Zakona o škrlatih

Osem-nula-pet:

Nemška banka Deutsche Bank je še vedno v težavah. Njenemu direktorju Johnu Cryanu ni uspelo izpogajati nižje cene pri ameriškem ministrstvu za pravodosodje. Slednje je banki določilo 14 milijard evrov visoko kazen za prodajanje vrednostnih papirjev vezanih na nepremičnine pred krizo 2008. Banka ima tržno dokapitalizacijo prenizko, da bi kazen lahko odplačala. Vsi se bojijo zloma banke, ker ima ogromno tveganja v vrednostnih papirjih. Nemška vlada bi jo sicer lahko bail-outala, a bi počela točno to kar zapoveduje perifernim državam EU, da ne smejo početi. Govori se da bodo situacijo reševali katarski princi.

Etiopijske oblasti so razglasile šest mesecev trajajoče izredno stanje. Povod za to so protivladni protesti v regiji Oromiya, ki trajajo že dobro leto. Ljudi so na ulice pognale predlagane sheme za investiranje in kršenje človekovih pravic. Ironično bodo izredne razmere le še prispevale k zadnjem. Policija bo po novem v času izrednih razmer namreč lahko preiskala osebo ali hišo brez sodnega naloga.

Približno 10 tisoč prebivalcev mesta Sydney pa je protestiralo proti pravnim aktom, ki mestne kafane in podobne zadeve zapirajo po tretji uri zjutraj. Gostinci, ako sledijo pravu, zadnje goste sprejemajo ob pol dveh, zadnje runde točijo ob dveh in podijo klientelo ob treh.

Deset-nula-pet:

Spoštovane in cenjeni, prvi redni termin tematskih britoffov o zakonodajnih predlogih, ki šele prihajajo v kodekse ali sodne prakse, ki še pridobiva na ustaljenosti. Nekakšen neuradni list torej.

Komaj smo na Radiu Študent nehali tuliti o militarizaciji, že se ta vrača v nekoliko nekonvencionalnih, a nič bolj nepričakovanih oblikah. Ministrstvo za javno upravo je bojda že maja letos pripravilo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu, krajše ZORed, ta pa je bil pred dobrimi tremi dnevi poslan matičnemu delovnemu telesu.

Princip spreminjanja omenjenega zakona sledi osnovam difuzije. Spomnimo, delci bodo potovali iz območja z večjo koncentracijo delcev v območje z manjšo koncentracijo. Podobno je z represivnimi pooblastili. Nekaj policijskih je šlo k vojski, nekaj obveščevalnih k policiji - edino logično je, da gre torej nekaj policijskih pooblastil k redarjem.

Kaj bo torej po novem dovoljeno možem v škrlatnem? Spremenjeni 13. člen Zakona o občinskem redarstvu bo dopuščal več kriterijev za odvzem prostosti. Po zdaj veljavni ureditvi vas lahko škrlat za eno uro zadrži le, če vas je ujel pri izvajanju kaznivega dejanja. V primeru sprejetja obravnavanega zakona pa vam bo smel redar za uro odvzeti prostost tudi, če ne bo mogel ugotoviti vaše identitete ali pa bo to nujno potrebno za izvedbo njegovega postopka.

Zanimiv je tudi 14. člen, ki predvideva uporabo prisilnih sredstev. Postavljeno pravo pravi, da sme redar uporabiti fizično silo le, če mu grozi nevarnost, torej po splošnih pravilih o silobranu. Predlog spremembe zakona pa represalije ureja nekoliko drugače. Redar sme uporabiti telesno silo tudi, če se oseba upira postopku. Še več, v primeru upiranja postopku lahko škrlat potegne ven svoj plinski sprejček. Peče ko hudič!

A zakonodajalec je moder, in ne dela napak. Prepoznal je, da dodatna pooblastila prinašajo dodatno odgovornost in možnost za zlorabe. Posledično je predvidel, da - zdaj začasna - komisija za oceno uporabe prisilnih sredstev postane stalno telo. Nova zakonska ureditev pa uvaja tudi evidenco uporabe prisilne sile.

Brez skrbi in srečno v nov teden torej. Četudi bodo ljudje s krajšim tečajem zdaj lahko odvzemali vašo prostost in vas sprejali, nad vsem bdijo komisije in evidence.