BritOFF zanesljivega kostanja

Ob 10:05

Dobro jutro, dober dan. Sreda je. Poslušate jesenski zgodovinski BritOFF. Kostanj je v svetovni prehrani odigral vlogo zanesljivega vira škroba, ki prepreči stradež, ko slabi vremenski pogoji ogrozijo manj odporne vire hrane. Zato je bil v stoletjih, ko so kmetje molili za dobro letino, odličen vir ogljikovih hidratov, zanesljivejši kot žitarice, ki so bolj podrejene vplivom temperature in količini padavin. Kostanj celo bolje rodi, če pozimi doživi nekaj pozeb. Uspeva  na evroazijski in ameriški celini, eno drevo, ki lahko živi do 1000 let, rodi povprečno med 100 in 200 kilogramov kostanja letno. 

Kmet je iz kostanja lahko naredil moko in ga tako uporabljal namesto pšenice, zaradi česar ima kostanj vzdevek “drevo kruha”. Kostanj ima dvakratno vsebnost škroba v primerjavi s krompirjem in ponovno večjo verjetnost zanesljive, bogate letine. Poleg tega vsebuje malo maščobe ter veliko beljakovin, natrija, kalcija in vitamina C. 

V Evropi je bil še posebej ključen za Sredozemlje. V Evropi so ga prvi sadili antični Grki, ki so ga prenesli med Etruščane, prek katerih se je kostanj močno zasidral v italijanske običaje, predvsem na Korziki. Še na začetku 19. stoletja, ko je bil krompir v celoti uveljavljen, so italijanski ekonomisti kostanj opisovali kot “edino hranljivo snov prebivalstva hribovitih predelov Toskane” in trdili, da je kostanj pol leta edino hranilo revnejših Italijanov. Ko hoče Balzac ponazoriti revščino Rastignacove družine v romanu “Oče Goriot”, mora napisati le, da živijo od kostanja. 

Kostanj, ki je bil torej včasih simbol revnih in zasilne rešitve pred lakoto, je sčasoma postal del tradicije ali pa celo simbol obilja in sreče. V Italiji, Portugalski in Sloveniji je del martinove pojedine kot krščanski simbol preživetja, v Franciji v glazirani obliki del vstopa v novo leto. Na Korziki za poročno svatbo pripravijo 22 kostanjevih jedi.

Zgodovina kostanja je bila vedno povezana tudi z državno oblastjo in planiranim gospodarstvom. Rimljani in vojska Aleksandra Velikega so ga sadili med vojaškimi pohodi. Leta 1584 je guverner Genove ukazal vsem prebivalcem Korzike, naj letno posadijo vsaj eno oljko, murvo, figovec in kostanj. Ukrep je veljal do konca genovske vlade leta 1729 in mnoge vasi dvignil iz revščine. Poleg hranilne vloge je kostanjev les tudi odličen za uporabo v usnjarski industriji. Velik del trenutnih slovenskih kostanjev je bil zasajen kot del kmetijskih reform cesarice Marije Terezije in Jožefa Drugega. Poleg uvajanja hlevskega kmetijstva sta monarha po lakoti leta 1772 spodbujala sajenje krompirja, ki se je med njuno vladavino dokončno uveljavil med celotnim prebivalstvom habsburške monarhije, in kostanja. Ne iz dobrote svojih src, seveda, ampak ker, tako Marija Terezija, “se morajo kmetje sami prehraniti in plačati davke”. 

Ob 8:05

Italijanski parlament je potrdil predvolilno obljubo Gibanja petih zvezd in sprejel zakon o konkretnem zmanjšanju števila poslancev obeh domov italijanskega parlamenta. Senat bo po novem imel 200 poslancev namesto 315, spodnji dom pa 400 namesto 630. Zakon je bil dokončno sprejet s 553 glasovi za, podprle pa so ga tako koalicijske kot opozicijske stranke. Izvenparlamentarni kritiki trdijo, da bo zakon le okrepil vpliv lobistov na sprejemanje zakonodaje. Na pasti zakona, ki ga je Gibanje petih zvezd predstavljalo kot ukrep za hitrejše delo parlamenta in prihranek približno sto milijonov evrov letno, pa je opozarjala slovenska manjšina, ki se boji, da bo zmanjšanje števila poslancev za Furlanijo - Julijsko krajino pomenilo zmanjšanje zastopanosti manjšine. Trenutno je edina slovenska predstavnica v parlamentu Tatjana Rojc, lahko pa bi se zgodilo, da v parlamentu sploh ne bi bilo slovenskega predstavnika, in to kljub 26. členu zakona za Slovence v Italiji, ki določa olajšave za izvolitev poslancev iz vrst slovenske manjšine. Zakon bo začel veljati leta 2023, na naslednjih rednih volitvah. 

Makedonski kulturni delavci, zaposleni v državnih ustanovah, protestirajo in od vlade zahtevajo nov dogovor o kolektivni pogodbi do naslednjega leta. Zadnji dogovor je bil namreč sprejet leta 2005. Prejšnja vlada Nikole Gruevskega je po preteku te kolektivne pogodbe začela sklepati le pogodbe s posameznimi ustanovami, ne pa s sindikatom, ki zastopa zaposlene v operi, baletu, knjižnicah in muzejih. To je privedlo do tudi 60-odstotne razlike v plačah med ljudmi s podobnimi kvalifikacijami, a zaposlenimi v različnih ustanovah. Protest okoli osemsto članov Kulturnega sindikata republike Makedonije pred vlado je v dvajsetih minutah dosegel povabilo premiera Zorana Zaeva na srečanje.    

Ameriška vlada je spodnjemu domu kongresa poslala pismo, s katerim zavrača kakršnokoli sodelovanje s kongresom v zvezi s postopkom odstavitve predsednika Donalda Trumpa. Vlada trdi, da ne more sodelovati v “strankarsko usmerjeni in neustavni” preiskavi. Demokrati, ki vodijo preiskavo, so zatrdili, da vladno zavračanje izročitve dokumentov krepi vtis predsednikove krivde. 

Sirske demokratične sile trdijo, da turška vojska že napada njihovo oporišče ob mejnem mestu Ras al-Ain, ki so ga v ponedeljek zapustile ameriške čete. Ameriško obrambno ministrstvo trdi, da je za zdaj čete le premaknilo z območij, ki jih želi zasesti Turčija, ni pa zmanjšalo števila vojakov v Siriji. Turški parlament pa je pripravljenost na vojaško operacijo na severu Sirije potrdil s podaljšanjem mandata, ki vladi dovoljuje čezmejne vojaške operacije v Siriji in Iraku in ki ga od leta 2014 potrdijo vsako leto.