BritOFF zaprtih mej

10.00

V Abecedariju pozabljenih in zapostavljenih se ob ponedeljkih zjutraj v abecednem vrstnem redu sprehajamo po državah sveta, na katere pogosto pozabljamo. Tokrat je na vrsti črka E, obravnavali pa bomo kar dve državi, Etiopijo in Eritrejo. Državi skupaj s Somalijo in Džibutijem tvorita tako imenovani Afriški rog oziroma Somalski polotok in imata pestro skupno zgodovino. Eritreja si je neodvisnost od Etiopije izborila v krvavi vojni, ki je trajala od leta 1961 do leta 1993. Uradni mir med državama je bil podpisan šele decembra 2000, a državi naslednjih petnajst let nista imeli praktično nobenih stikov.

Politične spremembe v obeh državah so v preteklem desetletju omogočile otoplitev odnosov in podpis dogovora o diplomatskem sodelovanju med državama, ki sta ga julija 2018 podpisala predsednik Eritreje Isaias Afverki in premier Etiopije Abij Ahmed. Sploh slednji je dal že med minulo volilno kampanjo jasno vedeti, da namerava izboljšati odnose s sosednjo Eritrejo. Zato je med glavnimi ukrepi napovedal odprtje meje med državama na treh mejnih prehodih. Od odprtja prehodov septembra lani se je mnogo državljanov obeh držav po dolgih letih lahko ponovno srečalo s sorodniki in znanci, od katerih jih je odrezala vojna.

Poleg teh srečanj pa je neposredno po odprtju med državama stekla živahna blagovna menjava. Blago je potovalo predvsem v obubožano in od sveta odrezano Eritrejo. Čeprav sta obe državi precej nerazviti, spada Eritreja med najslabše razvite in najrevnejše države Afrike. Mnogi v Eritreji so si torej od blagovne menjave z večjo sosedo obetali gospodarski razvoj in boljše življenjske razmere. Eksploziven razvoj so doživela prej zakotna in nepomembna mesta, kjer so odprli omenjene mejne prehode, saj so doživela nenaden gospodarski in populacijski razcvet.

A v začetku letošnjega leta so eritrejske oblasti vse mejne prehode brez predčasnih opozoril ponovno zaprle. Po uradnih navedbah vlade gre za začasen ukrep, saj naj bi bilo odprtje prehodov septembra prenagljeno. Niso namreč pripravili potrebne infrastrukture in migracijske zakonodaje, kar naj bi povzročalo hude težave pri regulaciji trga dela v državi. Kritiki vlade pa se bojijo, da vlada nikoli ni nameravala  zares odpreti meje in je šlo le za kratko kampanjo za nabiranje podpore med državljani. Ne glede na njihove namere pa so državljani obeh držav ponovno zaprtje mej hudo obsodili, zato si je težko predstavljati, da do ponovnega odprtja v prihodnosti ne bo prišlo. Gotovo pa bo Eritreja ob tem uvedla hujše omejitve za izseljevanje, saj jo že zdaj hudo pesti beg možganov in delavcev iz države.

8.00

Volivci v Švici so včeraj na referendumu odločali o novi orožni in davčni zakonodaji. Švica je bila edina država schengenskega območja, ki po letu 2015 ni zaostrila pravil glede posedovanja orožja. Na referendumu so nove omejitve podprli v vseh kantonih razen v pretežno italijanskem Ticinu. Švica, ki je sicer znana po precej prijazni orožni zakonodaji, se bo tako približala zakonodajnim zahtevam za posedovanje orožja, ki veljajo drugje v Evropski uniji. Poleg orožne zakonodaje so na referendumu potrdili tudi predlog nove davčne reforme, ki bo več sredstev namenila pokojninski blagajni.

Italijanska obalna straža je zasegla plovilo mednarodne humanitarne organizacije Sea-Watch, Sea-Watch 3. Paradoksalno so to potezo v organizaciji pozdravili, saj to pomeni, da morajo italijanski uradni organi poskrbeti za begunce, ki jih je na morju rešila ladja. Pred tem je namreč italijanski notranji minister Matteo Salvini ladji prepovedal vplutje v italijanska pristanišča. Ladjo bo tako lahko zapustilo še preostalih 47 beguncev, ki so ostali na ladji. Tiste brodolomce, ki so imeli družine, so italijanske oblasti namreč prevzele že prejšnji teden.

Google je v nedeljo napovedal, da v kitajskem telekomunikacijskem podjetju Huawei nimajo več njihove podpore pri rabi operacijskega sistema Android. To sicer ne pomeni, da ga ne bodo mogli več uporabljati, a se bodo morali zanesti na brezplačno odprtokodno obliko operacijskega sistema. Huawei bo moral tako sam poskrbeti za določene programske funkcije, predvsem za tiste, ki so povezane s posodabljanjem sistema in varnostjo, na kar pa so po besedah vodilnih v Huaweiu pripravljeni. V Googlu so povedali, da so v ta ukrep prisiljeni zaradi novih pravil, ki jih je ameriška vlada uvedla kot del kitajsko-ameriškega trgovinskega spora.