Crypto.gov

Tehno

V tokratnem tehnološkem BritOFFu se oziramo v preteklost, ki pa, kot je rekel William Faulkner, ni mrtva. Niti preteklost ni!

Ameriški časopis Washington Post in nemška javna televizija ZDF sta se dokopala do uradne, a tajne histografije ameriške tajne službe CIA in njenega nemškega ekvivalenta BND, ki opisuje, kako sta obe službi več desetletij skrivno obvladovali švicarsko podjetje Crypto AG, ki je bilo specializirano za proizvodnjo kriptirnih strojev. Naprave so bile konstruirane tako, da so obema obveščevalnima službama omogočale enostavno dešifriranje sporočil.

Crypto AG je bilo obveščevalno javno-zasebno partnerstvo vse od svojega začetka. Leta 1952 ga je ustanovil ruski emigrant Boris Hagelin, ki se je po oktobrski revoluciji preselil na Švedsko. V tridesetih letih je skonstruiral šifrirni pisalni stroj, ki je konkuriral s predhodnico slavne nemške Enigme, ki jo je bilo takrat mogoče prosto kupiti na trgu. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z ameriško obveščevalno službo SIS, ki se je ukvarjala s prestrezanjem šifriranih sporočil in se je kasneje razvila v današno NSA. Ob podpori direktorja SIS Williama Friedmana je Hagelin v Švici ustanovil novo podjetje, ki je proizvajalo šifrirne stroje za zanesljive stranke. Ko je Crypto AG v šestdesetih prešel z mehaničnih šifrirnih strojev na elektronske, so jih prodajali v dveh različicah. Redna verzija za države, ki so bile vredne zaupanja Washingtona, in kompromitirana za vse ostale, kjer so sporočila lahko prebrali ameriški in nemški obveščevalci. Crypto AG je bilo precej uspešno podjetje in Hagelin je postal verjetno edini izumitelj šifrirnih naprav, ki je od tega postal milijonar. V poznih šestdesetih sta CIA in BND tudi lastniško prevzela Crypto AG.

Hagelinova prijateljstva v Ameriki so bila vseeno dovolj sumljiva za Sovjete in Kitajce, ki nikoli niso uporabljali njegovih naprav. So pa bile precej priljubljene drugje, saj jih je uporabljalo več kot 100 držav, med drugim tudi Jugoslavija. Nekaj teh naprav je kasneje podedovala tudi Slovenija, kjer so se nehale uporabljati pred približno desetletjem.

Zaradi kompromitiranih šifrirnih strojev so na primer Američani leta 1978 med pogajanji med Egiptom in Izraelom v Camp Davidu spremljali vse pogovore egiptovskega voditelja Anvara Sadata. Zaradi teh naprav je CIA lahko podrobno spremljala tudi iransko revolucijo, prisluškovala Moamerju Gadafiju in obveščala Veliko Britanijo o namerah Argentine med falklandsko vojno.

Švicarske šifrirne naprave so prvič postale sumljive v osemdesetih letih, ko se je Ronald Reagan kmalu po eksploziji bombe v berlinskem nočnem klubu leta 1986 hvalil, da so ZDA prestregle pogovor libijskih obveščevalcev, ki so si čestitali ob uspešni akciji. Iran je nekaj let kasneje v Teheranu aretiral prodajalca Crypta, za katerega je kasneje nemška obveščevalna služba plačala milijon dolarjev odkupnine. Nekoliko naivno je Iran kljub temu Cryptove naprave uporabljal vse do konca devetdesetih let.

Nemce je sredi devetdesetih let prisluškovalna vnema nekoliko minila in CIA je odkupila njihov delež in tako prevzela 100-odstotno lastništvo v podjetju, ki ga je imela vse do leta 2018. Del podjetja, ki je posloval s švicarsko javno upravo, je bil nato prodan štirim švicarskim poslovnežem, izvozni del pa je kupil švedski investitor Andreas Linde. »Počutim se izdanega,« je Linde povedal Washington Postu, ki je ob tem zapisal, da je bil nesrečni lastnik ob novici o preteklosti svojega podjetja »vidno pretresen«.

Dolgoletne izkušnje s skrivnim dostopom do šifriranih informacij še podžigajo aktualne strahove ameriških obveščevalnih služb pred opremo za mobilna omrežja kitajskega proizvajalca Huawei, za katerega ameriška vlada sedaj trdi, da lahko dokaže, da neopaženo prisluškuje komunikacijam, ki potekajo preko njihovih naprav.

ZDA sicer niso imele veliko uspeha pri prepričevanju zavezniških držav, naj ne uporabljajo Huaweijeve tehnologije. Potem ko je kitajskemu velikanu odprta vrata prejšnji teden pustila Nemčija, so se sedaj za delno uporabo kitajske mrežne tehnologije odločili tudi v Londonu, ki naj bi imel z Washingtonom posebno bližnji odnos. Kot se je odločila britanska vlada, bo uporaba Huaweijeve tehnologije na Otoku sicer prepovedana v jedrnem delu mreže mobilne telefonije 5G, delež zunaj tega sicer slabo definiranega jedra mreže pa bo omejen na 35 odstotkov naprav. Odločitev je kljub temu razočaranje za ZDA, ki so od svojih zaveznic, še posebno tistih, s katerimi delijo največ obveščevalnih podakov, zahtevale popolno prepoved uporabe Huaweijeve telekomunikacijske opreme.

Novice

Koronavirus na Kitajskem ni prizadel zgolj običajnega prebivalstva, ampak je začel pustošiti tudi po partijski nomenklaturi. Kitajska komunistična partija je zamenjala sekretarja partije v provinci Hubei in v prestolnici te province, mestu Vuhan. Na čelo 60-milijonske province Hubei, kjer je središče epidemije virusa, je bil imenovan dosedanji župan Šanghaja Jing Jong, ki je bil eden tesnejših sodelavcev kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ko je bil ta guverner province Žedžiang. Po principu, Kad je bal, nek je maskenbal, je bil istočasno zamenjan tudi direktor urada za Hong Kong in Macao. Tudi na ta položaj je bil imenovan sodelavec Šija iz časov njegovega guvernerstva. Razlogi za to menjavo so lanski protivladni protesti v Hong Kongu.

Podatki o številu obolelih in umrlih za koronavirusom v provinci Hubei so sicer danes precej poskočili, saj so kitajske oblasti spremile podatke, po tem ko so začele uporabljati novo metodo diagnosticiranja. Sedaj poročajo, da je včeraj za virusom umrlo 242 ljudi, zabeležili pa so nekaj manj kot 15 tisoč novih primerov okužbe. Do sedaj so bolezen potrjevali z laboratorijsko analizo ribonukleinske kisline, sedaj pa so začeli uporabljati rentgensko slikanje pljuč. Prav pomanjkanje laboratorijev je ob izbruhu koronavirusa ena glavnih težav kitajskega zdravstvenega sistema.

Varnostni svet združenih narodov je potrdil resolucijo o prenehanju spopadov v Libiji. Resolucija je rezultat srečanja v Berlinu, na katerem so se ob mediaciji Nemčije srečali predstavniki konkurenčnih libijskih vlad v Tripoliju in Tobruku. General Khalifa Haftar, za katerim stoji vlada v Tobruku, je lani začel ofenzivo na Tripoli, a mu mesta ni uspelo zavzeti, v zadnjih mesecih pa je pozornost preusmeril na mesto Sirta. Dogovor poleg prekinitve ognja predvideva tudi nadaljevanje pogovorov pod okriljem Organizacije združenih narodov v Ženevi.

Glavno tržno inšpektorico Andrejko Grlić in ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška je doletela kazenska ovadba. Ovadba je anonimna, a kot poroča Televizija Slovenija, so jo vložili tržni inšpektorji, ki svoji šefici očitajo vmešavanje v njihovo delo in korupcijo, Počivalšku kot njenemu nadrejenemu pa, da kljub opozorilom o nepravilnostih na inšpektoratu ni ukrepal.