Domorodna ljudstva in o njih razpravljajoče konference

07:05

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v Washingtonu na srečanju s svojim kolegom Johnom Kerryem opozoril, da so še vedno trajajoči protesti v Hong Kongu interna stvar Kitajske. Vse države naj bi tako morale spoštovati kitajsko suverenost in priznati, da nobena družba ne bi tolerirala ilegalnih dejanj, ki rušijo javni red. Kerry seveda ni mogel kaj, da ne bi pristavil svojega lončka in zatrdil, da Združene države podpirajo univerzalno volilno pravico v Hong Kongu in upajo, da bodo protestniki lahko na miren način izrazili svoje pomisleke glede načina vladanja.

Prav tako v Washingtonu je odstopila Julia Pierson, direktorica Secret Service-a, ameriške službe zadolžene za varovanje voditelja svobodnega sveta, to je ameriškega predsednika. Le nekaj ur pred odstopom je prestala žolčno zaslišanje v kongresu, kjer so jo privijali zaradi novega fiaska, saj je bilo razkrito, da se je z nožem oboroženi vsiljivec, ki je pred dvema tednoma uspel preplezati ograjo okoli Bele hiše, celo peljal v dvigalu z Barackom Obamo. Piersonova se je sicer od dogodku svojim podrejenim zahvalila, da so se pri ravnanju z vsiljivcem držali nazaj, kar je seveda kongresnike še bolj ujezilo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v nagovoru pred parlamentom poudaril, da se bo Turčija vedno aktivno borila proti terorističnim skupinam v regiji. To je prvi resni indic, da bo vlada, kjer ima Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj večino, danes podprla predlog, ki bi turški vojski dal pooblastilo za posredovanje v sosednji Siriji in vojaške baze odprl koaliciji v boju proti Islamski državi. Znano je sicer tudi turško stališče, da boj proti IS-ju nameravajo podpreti le, če bo usmerjen tudi proti režimu sirskega predsednika Bašarja al-Assada.

V okviru Organizacije združenih narodov je bila prejšnji teden organizirana prva Svetovna konferenca o domorodcih. Potekala je v New Yorku, le nekaj dni kasneje pa se je v Amsterdamu odvil paralelni forum omenjeni konferenci. Organizirala ga je organizacija Indigenous movement, ki je z dogodkom želela opozoriti na pomanjkanje dejanske implementacije odločitev Združenih narodov in predstaviti pogled domorodcev na to, kako globalni procesi vplivajo na njihova življenja. O izvedbi obeh srečanj, njunih ugotovitvah ter možnosti učinkov le-teh, v Britoffu ob 08:05.

08:05

Kot je bilo že omenjeno v prvi današnji izdaji Britoffa, je v prejšnjem tednu po svetu potekalo več konferenc, posvečenih domorodnim ljudstvom. Prvi dogodek, Svetovna konferenca o domorodcih, je bil organiziran s strani Združenih narodov v New Yorku, paralelni forum, ki je le-tej sledil, pa v Amsterdamu s pomočjo organizacije Indigenous movement. Nizozemska srečanja naj bi prvim predstavljala neke vrsto alternative, predvsem v smislu tematik, ki so bila znotraj njih pokrita, z večjo udeležbo domorodcev in izpostavljanjem dejstva, da je učinkovitost deklaracij, sprejetih s strani OZN, pod vprašajem.

Za začetek si poglejmo, kakšen je trenutni položaj domorodnih ljudstev po svetu. Domorodci predstavljajo približno pet odstotkov svetovne populacije. Skupaj jih je namreč okoli 350 milijonov, ob čemer je posebej zaskrbljujoč podatek, da predstavljajo kar tretjino svetovne ekstremno revne populacije. Večina domorodcev, okoli 80 odstotkov, jih živi v Aziji, kjer se soočajo s podobnimi problemi, kot domorodci drugod po svetu. V primerjavi z ostalo lokalno populacijo imajo bistveno krajšo življenjsko dobo in več zdravstvenih težav. Otrok rojen avstralskim domorodcem tako lahko pričakuje 20 let krajše življenje od svojega ne-domorodskega kolega. Poleg tega se domorodske skupnosti po svetu vsakodnevno soočajo z marginalizacijo, nasiljem, asimilacijskimi politikami in odvzemanjem oziroma izrinjanjem z zemlje. Boj proti temu se kaže kot praktično nemogoč. Pogosto pozabljen element je tudi izginjajoča jezikovna raznolikost. 97 odstotkov svetovne populacije namreč govori štiri odstotke jezikov, ostalih 96 odstotkov izmed obstoječih 6500 jezikov pa govorijo le trije odstotki prebivalstva. Kar devet desetin teh jezikov je ob dosedanjih trendih v naslednjih sto letih obsojenih na izumrtje.

OZN se s tematiko domorodcev do neke mere ukvarja že od ustanovitve organizacije same, leta 2007 pa je Generalna skupščina potrdila Deklaracijo o pravicah domorodnih ljudstev, ki naj bi zagotovila upoštevanje minimalnih standardov za preživetje, dostojanstvo in blaginjo domorodcev po svetu. V sklopu letošnje septembrske konference so udeleženi akterji, kot se za OZN spodobi, oblikovali končni dokument, ki potrjuje prejšnje obveze glede nadaljnega boja za spoštovanje pravic domorodcev in njihovih načinov življenja. Ravno ta novo-sprejeti dokument, njegovi OZN predhodniki in njihova neučinkovitost so bili ena glavnih tem paralelnega foruma, ki je v Amsterdamu potekal nekaj dni kasneje.

Osnovna ideja paralelnih forumov je predstavitev alternativnega pogleda na delovanje velikih mednarodnih organizacij, katerih delovanje prepogosto izgleda kot prazno premetavanje lepih besed in izdaja dolgih dokumentov, ki niso zavezujoči. Med kritikami se pogosto pojavi tudi izključitev dejanskih predstavnikov skupnosti iz debate, posledica tega pa je, da se iz pogovorov izključijo pomembne teme, ki v veliki meri vplivajo na njihov vsakdan. V danes obravnavanem primeru paralelnega foruma v Amsterdamu gre za srečanje, ki ga je sklical predsednik organizacije Indigenous movement, Quetzal Tab. Program je vključeval predstavitve s strani predstavnikov organizacij, ki delujejo na področju domorodnih ljudstev ter ljudstev samih. Povabljeni so bili tudi predstavniki nekaterih mednarodnih organizacij, ki naj bi z udeležbo pridobili ponavadi preslišane informacije in perspektive. Adrianus Koetsenruijter, ki sicer deluje znotraj Evropske komisije, nam pove, kaj je bilo tisto, kar je srečanje naredilo drugačno od ameriške konference.

Izjava

Organizatorji in udeleženci so torej želeli izpostaviti, da dokumentom, sprejetih na visokih srečanjih, pogosto umanjkajo dejanja, ki bi zaveze uresničila, pri čemer se ponavadi krivi nesodelovanje držav. Dejstvo seveda je, da je moč paralelnih srečanj in njihovih udeležencev še manjša, pri čemer se pojavi vprašanje o smiselnosti organiziranja le-teh. Eno od posledic udeležbe predstavnikov mednarodnih organizacij, omeni Adrianus.

Izjava

Z namenom približati pogled domorodnih ljudstev odločevalcem na mednarodni ravni morajo torej nevladne organizacije sprejeti pristop, ki delovanje akterjev, kot so Združeni narodi, v veliki meri posnema. Ena izmed pozitivnih posledic tovrstnih alternativnih srečanj pa je odpiranje tem, ki so ponavadi spregledane in prek predstavnikov institucij, kot je Evropska komisija, njihov prenos v pogovore na višji ravni odločanja. Druga posledica, ki jo lahko opazimo, je mreženje med različnimi domorodnimi ljudstvi sveta in delitev izkušenj. Že samo zavedanje o mnogoterosti bojev na tem področju je več kot njihova popolna izključitev iz diskurza.