Egejski britOFF

10.05

Migrantski BritOFF začenjamo na grško-turški meji. Migrantske ženske so na mejnem prehodu Pazarkule ob včerajšnjem mednarodnem dnevu žensk organizirale protest in od Evropske unije zahtevale varen prehod meje.

Ozračje na meji med Turčijo in Grčijo je bilo pretekli teden razgreto. Po tem, ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan naznanil, da ne bo več preprečeval prehoda migrantov v Grčijo, se je v upanju na varen prehod ob meji zbralo več kot 10 tisoč migrantov. Grčija, ki vztraja, da je meja zaprta, je migrante, ki so skušali prečkati ograjo, razgnala s solzivcem. Turška policija jim ni ostala dolžna, zato je solzivec letel tudi v drugo smer.

Turški predsednik, ki se danes mudi v Bruslju na pogovorih z evropskimi voditelji, zaenkrat vztraja, da je kopenska meja z Grčijo odprta, je pa že zaprl morsko mejo, so sporočili iz turške obalne straže, saj naj bi bilo prečkanje po morju prenevarno. 

Da je prečkanje meje prek Egejskega morja nevarno, dokazuje posnetek, ki je v javnost prišel prejšnji teden, a nevarnost bolj kot iz geografskih značilnosti izhaja iz ravnanja grške obalne straže. Čoln obalne straže na posnetku agresivno manevrira okoli gumenjaka, polnega migrantov, za dobro mero pa Grki migrante prestrašijo še s streljanjem v morje le nekaj metrov stran od čolna. 

Grška oblast medtem vztraja, da so meje zaprte in omejuje pravice prosilcev za azil. Kot smo poročali že prejšnji teden, je grška vlada za en mesec onemogočila vlaganje prošenj za mednarodno zaščito, pretekli teden pa je minister za migracije Notis Mitarachi napovedal še, da bo Grčija tistim, ki so prejeli azil v enem mesecu od odobritve, prekinila finančno pomoč. “Tako bo naša država manj privlačna za migrante,” je namen novih pravil pojasnil minister.

V Grčiji se krepijo tudi vaške straže, ki migrantom preprečujejo prečkanje meje. Na kopenski meji s Turčijo te nemoteno sodelujejo s policijo na eni in neofašističnimi organizacijami na drugi strani. Migrante, ki jih ujamejo lokalne varde, prevzame policija, kot dokazuje posnetek, ki so ga pridobili grški novinarji. Policije pri tem ne moti, da pri vaških stražah sodelujejo odkriti fašisti. Kamere so namreč na patruljah ujele tudi evropskega poslanca neofašistične stranke Zlata zora Ioannisa Lagosa. 

Tudi na grških otokih lokalni prebivalci vedno bolj aktivno preprečujejo prihod migrantov. Skupina prebivalcev je prejšnji teden skušala preprečiti pristanek čolna polnega migrantov na obalah Lesbosa, New York Times pa poroča tudi o cestnih zaporah, s katerimi lokalci migrantom onemogočajo dostop do begunskih taborišč. 

Na otoku Lesbos je v enem izmed migrantskih taborišč že drugič v zadnjem tednu zagorelo. Tokrat je do tal pogorelo skladišče, vzrok požara pa še ni znan. Prejšnji ponedeljek so neznanci zažgali neuporabljen sprejemni center na otoku. 

Medtem je hrvaška vlada napovedala, da bo iz begunskih taborišč na grških otokih sprejela zaenkrat nedoločeno število otrok brez spremstva. Človekoljubna napoved prihaja po tem, ko so evropski poslanci konec januarja na odboru za človekove pravice hrvaškemu notranjemu ministru predočili dokaze o mučenju migrantov in nečloveškem ravnanju hrvaške policije. 

Kakšne poti so migranti prisiljeni ubrati, da bi se izognili hrvaškemu in slovenskemu mejnemu režimu, pa dokazuje poskus prečkanja slovenske meje prejšnji teden. Policija je v vlaku z glino na mejnem prehodu Dobova odkrila 30 migrantov, med njimi več otrok in nosečnico. Migranti so bili zakopani v rove, izkopane v glino, trije so potrebovali zdravniško pomoč. Slovenska policija trdi, da nihče od tridesetih ljudi ni zaprosil za azil in je vse že vrnila na Hrvaško. 

8.05

Dobro jutro. Začenjamo s protesti ob mednarodnem dnevu žensk. Na ulicah čilenskih mest se je po podatkih policije zbralo približno 200 tisoč ljudi, ki od države zahtevajo resnejšo obravnavo spolnega nasilja. Po oceni čilenske mreže proti nasilju nad ženskami je bilo lani prijavljenih približno 130 tisoč primerov nasilja v družini, le četrtina od teh pa je končala na sodišču. Protestnice je prejšnji teden dodatno podžgal čilenski predsednik Sebastián Piñera, ki je ob uveljavitvi novega zakona proti femicidu izjavil, da odgovornost za spolno nasilje nosijo tudi ženske, saj se, citiramo, “postavljajo v situacije, v katerih postanejo žrtve”, konec citata.

Protesti so potekali tudi v drugih latinskoameriških državah. V Mehiki so protestnice poudarjale visoko in naraščajočo stopnjo umorov žensk s strani njihovih partnerjev, v kolumbijski prestolnici Bogoti pa je bil glavna tarča protestnic restriktiven zakon o splavu, ki prepoveduje splav, razen v primerih incesta, posilstva ali ogroženega življenja nosečnice. Kolumbijsko ustavno sodišče je prejšnji ponedeljek odločilo proti razširitvi pravice do splava.

Cene surove nafte na svetovnem trgu so padle za skoraj tretjino, po tem, ko je Savdska Arabija naznanila povečanje proizvodnje. Gre za največji padec cen v enem dnevu od začetka prve ameriške invazije na Irak leta 1991. Padec sledi odločitvi Rusije, da ne pristopi k dogovoru z organizacijo držav proizvajalk nafte OPEC, da znižajo proizvodnjo. Dogovor je skušal obdržati ceno nafte kljub manjšemu povpraševanju, predvsem iz Kitajske, zaradi izbruha novega koronavirusa. Po nestrinjanju Rusije je Savdska Arabija naznanila povečanje proizvodnje in s tem sprožila cenovno vojno, podobno tisti iz leta 2014, ko je propad podobnega dogovora povzročil močan padec cen.

V koronasvetu se za pozornost bori tudi severnokorejski voditelj Kim Džong-un. Severna Koreja je v morje ob svoji vzhodni obali izstrelila več raket kratkega dosega, nobena izmed teh pa ni dosegla ozemeljskih voda ali ekskluzivne ekonomske cone sosednjih držav. Izstrelitve sledijo poteku roka, ki ga je Severna Koreja postavila Združenim državam Amerike za nadaljnjo omilitev gospodarskih sankcij proti državi.