Energijski BritOFF

V prihajajoči zimi bo ena glavnih tem vprašanje energentov in ogrevanja stavb. V Nemčiji so ogrevanje javnih zavodov omejili na 19 stopinj Celzija, ni pa še jasno, kako bodo povišane cene in manjši uvoz vplivali na ogrevanje v Sloveniji, in predvsem, koliko bo to stalo. 

Dilema torej ne ostaja, ali bodo energenti na voljo, pač pa koliko bo njihova uporaba stala posameznika. Začela so se že prva izplačila energetskega dodatka, ki naj bi ogroženim skupinam pomagal plačevati položnice. Izplačila naj bi prejelo okoli 60 tisoč ljudi. 

Izplačila se gibajo od 200 evrov pomoči za samske osebe do 314 evrov za dvostarševske družine, kar vključuje tudi pare brez otrok. Možen je še prejem dodatka na otroka v višini 118 evrov. Tudi če osebe niso prejemnice socialne pomoči, lahko oddajo vlogo za pridobitev dodatka. Pri ugotavljanju gmotnega položaja se ne bo upoštevalo premoženje, razen vrednostnih papirjev in prihrankov. 

Od oktobra deluje tudi spletni kalkulator, ki je namenjen izračunu višine dodatka in bi radovednim povedal, do kolikšne vsote so upravičeni. Ta sicer deluje le za že obstoječe prejemnike socialne podpore ali varstvenih dodatkov – za tiste, ki bi se morda kvalificirali za energetski dodatek, pa še niso prejemniki socialnih transferjev, kalkulator ni uporaben. 

Pri enostavni pomoči za podjetja so subjekti upravičeni do maksimalno pol milijona evrov sredstev oziroma do 62 tisoč evrov v primarni kmetijski proizvodnji in 75 tisoč evrov v ribištvu in akvakulturi. Pri posebni pomoči zneski dosegajo 50 milijonov evrov. 

Energetika Ljubljana pa je zaradi nižjih pričakovanih stroškov goriv in toplega vremena znižala variabilno ceno toplote za 13 odstotkov, tako da ta po novem znaša 79 evrov na megavatno uro – to je 12 evrov manj kot doslej. V Energetiki Ljubljana trdijo, da do konca koledarskega leta spremembe cen v elektriki ne načrtujejo.

Ob 8. uri

Na mirovnih pogajanjih v Južni Afriki sta etiopska vlada in Tigrajska ljudska osvobodilna fronta, krajše TPLF, po dveh letih vojne na severu države dosegli premirje. Dogovorili sta se o prekinitvi sovražnosti, sistematični in počasni razorožitvi, sodelovanju pri ponovnem vzpostavljanju javnega reda in miru, vzpostavitvi storitev, zaščiti civilistov ter dostopu do humanitarne pomoči. Prejšnja premirja sta strani prelomili, a je tokrat sporazum vendarle daljnosežnejši že zaradi tega, ker je tigrajska stran pristala na razorožitev in vključitev v zvezno etiopsko vojsko. Vojna traja že od novembra 2020, ko je zaradi izvedbe volitev v Tigraju, ki jih je prepovedal, etiopski premier Abij Ahmed ukazal vojaško posredovanje. Med mirovnimi pogajanji, ki so trajala dober teden, se konflikt ni prekinil – premirje je bilo doseženo le nekaj ur po izjavi Ahmeda, da vladna stran zmaguje. Na pogajanjih Eritreja ni imela predstavnika in ni znano, kako bo premirje vplivalo na njihove sile, ki so podpirale etiopsko stran. 

V Alžiriji je potekalo dvodnevno zasedanje članic Arabske lige, ki so odločile, da bodo v primeru ruskega napada na Ukrajino ostale neuvrščene. Vrh je potekal prvič po treh letih, saj ga je vmes prekinila pandemija. Države lige si prizadevajo za diplomatsko rešitev konflikta, ki bi bila v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov. Zavračajo uporabo sile ter se zavzemajo za interese vseh strani – vojna v Ukrajini je namreč mnoge gospodarsko oslabila. Na zasedanju vrha pa je osrednjo pozornost dobila izraelska okupacija Palestine, katere boj za državnost Arabska liga podpira. Ne glede na močno podporo Palestini pa na zasedanju ni bilo slišati nikakršne kritike Izraela, le željo po koncu konflikta. 

Ob 9. uri

Ekvadorski predsednik Guillermo Lasso je za regiji Guayas in Esmeraldas razglasil izredno stanje in odredil policijsko uro. V mestu Esmeraldas je prekinjen pouk. Po navedbah ekvadorskih uradnikov so tamkajšnje oborožene tolpe le v torek izvedle vsaj 13 napadov na policijo in naftno infrastrukturo. V spopadih je bilo ubitih nekaj ljudi, to pa naj bi bil odgovor na premestitev zapornikov iz zapora Guayas 1. Ta je bil eno glavnih prizorišč zaporniških pokolov – leta 2021 naj bi tam umrlo več kot 400 zapornikov. Nemiri potekajo tudi po drugih zaporih, v mestu Esmeraldas so po podatkih zaporniške uprave zaporniki za talce vzeli osem paznikov, ki naj bi jih že izpustili. Oblasti za spopade krivijo predvsem lokalne tolpe, ki naj bi bile povezane z mehiškimi karteli. Predsednik napoveduje okrepitev delovanja policije na omenjenih območjih, kjer naj bi izredno stanje trajalo 45 dni.

Kenijski predsednik William Ruto je napotil konvoj več kot 900 kenijskih vojakov v vzhodne province Demokratične republike Kongo. Tam od novembra lani ponovno potekajo spopadi med uporniškimi skupinami, med njimi je najbolj znana M23, in vladnimi silami. Kenijski vojaki bodo delovali v okviru misije Vzhodnoafriške skupnosti: njenih sedem držav članic se je aprila odločilo pomagati kongovski vladi. V tem tednu so protestniki, ki sicer nimajo vezi z uporniškimi skupinami, zažgali vozila Združenih narodov zaradi napačnih vesti, da prevažajo ujete upornike, in v protest nasilju uporniških skupin. Že pred tem so pri Združenih narodih oznanili strateški umik iz mesta Rumangabo, kjer je tudi vojaška baza. 
 

Vir fotografije