Face-off Britoff

Ob 10.05

Evropska komisija je objavila osnutek predloga zakona o regulaciji umetne inteligence, ki med drugim predvideva prepoved uporabe tehnologije prepoznavanja obrazov za namen množičnega nadzora. Kot izjeme predlog navaja “ciljno iskanje žrtev zločina”, “preprečevanje smrtne nevarnosti, življenjske ogroženosti ali terorističnega napada” in “iskanje oseb, katerih zločin se v državi kaznuje z zaporom ali priporom z maksimalno dobo vsaj treh let”. Sicer naj bi pretekli vsaj dve leti, preden bo beseda meso postala in bo zakon v takšni ali drugačni obliki tudi sprejet v parlamentu, prihaja pa v času, ko se policija v vse več državah poslužuje praks množičnega nadzora.

V italijanskem mestu Como je tamkajšnja policija v zadnjih letih kupila opremo podjetja Huawei in jo več mesecev testirala, preden je varuh zasebnosti odredil, da njena uporaba nasprotuje zakonu. Odmeven primer se je zgodil tudi v Združenem kraljestvu, kjer je sporno programsko opremo uporabljala policija v Južnem Walesu. Po pritožbi na prizivno sodišče je slednje odločilo, da je policija ravnala nelegalno, ko je zajela in analizirala biometrične podatke državljana med nakupovanjem in udeležbo na protestu. Nenazadnje pa z opremo prepoznavanja obrazov rožlja tudi slovenska policija. Ta je v odzivu na shod v Mariboru, na katerem so udeleženci pozivali k odprtju šol, na Twitterju zagrozila, da bo posnetke s telesnih kamer policistov uporabila za identifikacijo udeležencev in jim naknadno poslala globe.

Poleg tega osnutek oblastem eksplicitno prepoveduje uporabo umetne inteligence z namenom “ocenjevanja zaupanja v ljudi”, pri čemer je mišljen sistem točkovanja državljanov, kot ga poznajo na Kitajskem. Osnutek prav tako definira visokorizične sisteme, za katere veljajo strožja pravila. Ti vključujejo sisteme za upravljanje kritične infrastrukture, sisteme, ki jih uporablja šolstvo, sisteme za zbiranje biometričnih podatkov, sisteme za podeljevanje prioritet pri intervencijah, pa tudi kopico sistemov v policijski in sodni uporabi.

Četudi predlog na prvi pogled deluje precej temeljito spisan, se je treba zavedati, da ga najprej čaka dvoletna presoja v parlamentu. Prav tako ne gre zanemariti, da bo nadzor nad spoštovanjem pravil prepuščen posameznim državam EU. Zaenkrat je tako verjetno vseeno najbolje masko nositi tudi zunaj.

Ob 8.05

Rusija je desetim ameriškim diplomatom dala ultimat, da do 21. maja zapustijo državo. Gre za odgovor na sankcije, ki so jih ZDA proti Rusiji uvedle prejšnji teden, ob tem pa tudi izgnale enako število ruskih diplomatov iz Washingtona. Kamen spotike tiči v domnevnem ruskem vmešavanju v ameriške volitve, napetosti pa dodatno stopnjuje dogajanje ob rusko-ukrajinski meji, kjer Rusija izvaja vojaške vaje, ki se jih udeležuje več kot sto tisoč vojakov. Poleg medsebojnega izganjanja diplomatov iz ZDA enako igro z Rusijo igrata tudi Češka in Bolgarija. Obe državi sta v tem tednu izgnali ruske diplomate zaradi domnevnega vohunjenja, Rusija pa je na to odgovorila z enako potezo. Novi češki zunanji minister Jakob Kulhanek, ki je prisegel včeraj, je zahteval vrnitev čeških diplomatov do 12. ure danes, v nasprotnem primeru naj bi Češka izgnala še dodatnih več kot 20 ruskih diplomatov. Rusija je opoldanski obračun označila za nesprejemljivega.

V drugem krogu volitev za novega rektorja Univerze v Ljubljani je zmagal Gregor Majdič z Veterinarske fakultete. Prejel je dobrih 54 odstotkov glasov, njegov protikandidat in dosedanji rektor Igor Papič s Fakultete za elektrotehniko pa dobrih 45 odstotkov. Glasovalo je nekaj več kot 17 odstotkov volilnih upravičencev, ki so razdeljeni v tri skupine. V prvi skupini so visokošolski delavci, katerih glasovi v skupnem seštevku štejejo 60 odstotkov, glasovalo pa jih je prav tako približno 60 odstotkov. Glasovi drugih dveh skupin v skupnem seštevku štejejo po 10 odstotkov, razdeljeni pa so med študente ter strokovno-administrativne in tehnične sodelavce. Glasovalo je dobrih 10 odstotkov študentov in slabih 50 odstotkov delavcev.

Vladina regijska mavrica se v spremenjenih atmosferskih razmerah aprilskega dežja pomika na svetlejši konec barvnega spektra. V državi bodo od ponedeljka tako veljali ukrepi oranžne faze, kar pomeni odprtje teras v gostilnah, dovoljena pa bodo tudi srečanja največ desetih oseb. Prav tako se s ponedeljkom domnevno odpirajo študentski domovi, že s petkom pa se sprošča tudi gibanje med regijami. Še bolj kot oranžne pa sijejo tri rumene regije, goriška, obalno-kraška in pomurska, v katerih se odpirajo tudi notranji prostori gostiln.