Gostilna, narodna buditeljica

Drage poslušalke, dragi poslušalci, dobro jutro! Sredina jutra so namenjena gostilniškim temam. Da ne govorimo o prazničnem popivanju vseh oblik, se tokrat selimo v 19. stoletje in predstavljamo delček takratne gostilniške obrti.

Krčma, gostilna, je prostor združevanja in povezovanja, če si dovolimo biti nekoliko patetični. Eden izmed takšnih prostorov na Štajerskem, kjer je konec 19. stoletja vrela slovenska narodna misel, je bila Gostilna Petra Novaka v Slovenski Bistrici. Stala je na Kolodvorski ulici, blizu današnje upravne enote in na mestu, kjer je danes trgovina Strnad. 

Gostilničar Peter Novak je bil rojen v Beneški Sloveniji, vendar se je njegova družina zaradi revščine preselila na Štajersko, v okolico Slovenske Bistrice. Leta 1879 je začel s svojo gostilničarsko potjo. Njegova gostilna je postala sedež slovenskih narodnih organizacij, s katerimi je tudi sam sodeloval. Gostilna Petra Novaka je veljala za slovensko narodno središče v nemški meščanski okolici; delovala je kljub nasprotovanju nemštvu naklonjene mestne občine. Vanjo je poleg drugih zahajal tudi Lovro Stepišnik, ki velja za prvega slovenskega potujočega knjižničarja in ustanovitelja prve slovenske potujoče knjižnice, imenovane Bukvarnica. Stepišnik je knjige nosil od hiše do hiše v košu na ramenih in jih praviloma posojal kmetom. Čez mesec dni se je vrnil in knjige zamenjal. Hodil je po krajih v okolici Slovenske Bistrice, Zgornji Ložnici, Tinjski Gori, Gladomesu in Kostanjevcu. S somišljeniki pa se je družil v Gostilni Petra Novaka.

Gostilničar Novak je bil soustanovitelj podružnice Družbe svetega Cirila in svetega Metoda, šolske organizacije, ki je ustanavljala vrtce in osnovne šole na območju Kranjske, Primorske, Koroške in Štajerske. Prav tako je sodeloval pri ustanovitvi Posojilnice v Slovenski Bistrici in bil njen računovodja od ustanovitve do svoje smrti.

Leta 1909 je bil Novak izvoljen za deželnega poslanca v volilnem okraju Slovenske Konjice – Slovenska Bistrica. Za čas mandata so bile njegova strast ceste. Njegova glavna zasluga pa je izgradnja ceste med Slovensko Bistrico in majhnim krajem Šmartno na Pohorju.

Živele gostilne in njim lastno združevanje!

8.00

Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je podpisal odlok, s katerim prepoveduje prodajo surove nafte in naftnih derivatov državam, ki so na začetku decembra sprejele cenovno kapico na rusko nafto. Med temi državami je kot članica Evropske unije tudi Slovenija. Prepoved prodaje surove nafte bo začela veljati s prvim februarjem in bo trajala pet mesecev, prepoved prodaje naftnih derivatov pa bo določena pozneje. Odlok zadeva države skupine G7, Avstralijo in Evropsko unijo, ki so sprejele cenovno kapico in ceno ruske nafte omejile na 60 dolarjev oziroma na okrog 56 evrov na 159–litrski sod nafte. Cenovna kapica, ki je bila uvedena kot del sankcij proti Rusiji, velja sicer samo za nafto, ki jo Rusija izvaža po morju, za nafto v naftovodih veljajo izjeme. Poleg omejitve cen je na začetku decembra začel veljati embargo na uvoz ruske nafte po morju v Evropsko unijo, ki bo trajal šest mesecev.

Družba Petrol trdi, da ji je regulacija cen energentov v Sloveniji in na Hrvaškem v letu 2022 povzročila 210 milijonov evrov škode. Zaradi izgube bo Petrol danes med 12. in 13. uro protestno zaprl večino svojih prodajnih mest na Hrvaškem, kjer so cene s presledki regulirane od lanskega oktobra. Z akcijo želi Petrol hrvaško vlado prisiliti k oblikovanju nove politike na področju regulacije cen naftnih derivatov. V Sloveniji je ukrep začel veljati marca in se je končal konec aprila, maja je vlada za bencinske servise zunaj avtocest in hitrih cest regulacijo cen znova uvedla za približno mesec dni. Kasneje je Golobova vlada oblikovala novo formulo za določanje cen naftnih derivatov. Uprava Petrola namerava, če mirna rešitev spora pred državnim odvetništvom ne bo uspešna, vložiti odškodninsko tožbo na Okrožnem sodišču v Ljubljani oziroma na Gospodarskem sodišču v Zagrebu. Poleg tega Petrol napoveduje vložitev pobude za oceno ustavnosti zakona o nadzoru cen.

9.00

Danes začenjajo veljati zakoni o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija, ki so jih državljanke in državljani potrdili na novembrskih referendumih. Z dnem uveljavitve zakona o vladi, torej z današnjim dnem, štirim aktualnim ministricam in ministrom preneha funkcija, in sicer gospodarskemu ministru Matjažu Hanu, okoljskemu Urošu Brežanu, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh in ministru za evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku. S cenjenega ministrskega mesta sta po uveljavitvi zakona morala odstopiti sedanja šolski in infrastrukturni minister Igor Papič in Bojan Kumer, ki bosta po reorganizaciji vlade prevzela nova ministrstva. Prav tako z dnem uveljavitve novele zakona o Radioteleviziji Slovenija preneha mandat članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjem RTV. Novi svet zavoda, ki bo nasledil programski in nadzorni svet, mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi zakona.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je s petimi glasovi za in štirimi proti odločilo, da v veljavi ostaja ureditev, ki na južni meji pod krinko omejevanja širjenja covida-19 omogoča vračanje beguncev v Mehiko brez vsakršnega pravnega procesa. Ureditev je postala veljavna marca leta 2020 v času predsedovanja Donalda Trumpa in bo, čeprav bi se morala sredi decembra prekiniti, glede na odločitev sodišča, zaenkrat ostala veljavna do nadaljnjega. Sodišče se je odločalo na podlagi pritožbe predstavnikov 19 republikanskih zveznih držav, ki so zahtevali, naj sodišče odloči, ali lahko posamezne zvezne države izpodbijajo konec veljave ukrepa, ki omogoča takojšnje pushbacke beguncev. Dokončno odločitev bo sodišče sprejelo junija naslednje leto.

Vir fotografije: Digitalna knjižnica Slovenije