Grški britoff

Grčija je dosegla predhodni dogovor z mednarodnimi posojilodajalci o pogojih pridobitve pet miljard evrov finančne pomoči v sklopu že tretjega programa pomoči od leta 2010. O dogovoru bodo 4. decembra odločali finančni ministri EU. Mednarodni posojilodajalci zahtevajo odprtje grških trgov elektrike in plina, ki ju trenutno obvladujeta državni podjetji, spremembo zakona o stavkah, ki bi zmanjšala možnosti večjih prekinitev dela v industriji in nadaljne varčevalne ukrepe v javni upravi. Grški minister za energetiko Gjorgos Statakis je že v petek napovedal privatizacijo štirih najpomembnejših elektrarn, ki so trenutno v lasti državne družbe DEI. Govora je bilo tudi o ohranjanu nižjega prometnega davka na nekaterih grških otokih, na katerih še vedno biva na tisoče beguncev. Tretji program pomoči se bo zaključil avgusta.

V javnost je pricurljal osnutek nemškega zakona o tajnem nadzoru nad državljani, ki ga je spisal minister za notranje zadeve Thomas de Maiziere. Predstavil naj bi ga na konferenci notranjih ministrov v Leipzigu naslednji teden. Ta bi obvezoval podjetja, da omogočijo državnim organom t.i. "dostop skozi zadnja vrata" do naprav kot so telefoni, tablice, avtomobili in televizije. Tako bi lahko prisluškovali vsaki napravi, ki je povezana z internetom. Pred začetkom prisluškovanja  bi morali pridobiti dovoljenje sodnika. Motiv za tak zakon so vse večje težave, ki jih imajo obveščevalne službe pri razbijanju varnostnih sistemov digitalnih naprav in aplikacij. Dostop bi bil lahko tudi aktiven, nekateri avtomobili pošiljajo opozorilo lastniku, če se avto rahlo zatrese - sledeč zakonu opozorilo ne bi bilo poslano, če bi policija določila, da je to pomembno za njihovo preiskavo. Podoben zakon so v Nemčiji sprejeli že junija, ko so uzakonili dovoljenje, da  organi pregona namestijo v naprave osumljencev vohunsko programsko opremo (trojanskega konja), s katero lahko dostopajo do šifriranih podatkov v aplikacijah kot sta Skype in Whatsapp.