Jugoslavija pod bombami

DESETA

Ustaljeni koncept oddaje bomo tokrat nekoliko spremenili in se preteklih dogodkov izjemoma spomnili s pomočjo obletnic. Ob letošnji 70-letnici zveze Nato in 15-letnici slovenskega članstva v tej organizaciji bomo opomnili na še eno obletnico, povezano s severnoatlantskim vojaškim zavezništvom - 20 let od začetka vojaškega posredovanja proti Zvezni republiki Jugoslaviji, ki sta jo takrat, kot je znano, sestavljali le še Srbija in Črna gora.

24. marca 1999 je zveza Nato po večmesečnem iskanju diplomatske rešitve sprožila vojaško operacijo s ciničnim imenom “Usmiljeni angel”, s katero se je odločila z orožjem rešiti krizo na Kosovu. Ali kot je po izstrelitvi prvih bomb dejal tedanji predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton: “Vojaški napad na Zvezno republiko Jugoslavijo ima tri cilje: pokazati odločnost Nata, odvrniti Beograd od novih dejanj, uperjenih proti kosovskim Albancem, in zmanjšati sposobnost jugoslovanske vojske za morebitne prihodnje napade."  Jugoslovansko vodstvo s predsednikom Slobodanom Miloševićem na čelu se je na Natovo posredovanje, ki je potekalo brez vnaprejšnje odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov, skušalo navzven odzvati mirno, v medijih pa je bilo zaznati dobršno mero ogorčenosti. Prisluhnimo uvodu televizijskega dnevnika Radiotelevizije Srbije na dan, ko se je začelo bombardiranje.

posnetek

Natovo bombardiranje je razumljivo zavzelo osrednje mesto tudi na naslovnicah slovenskih časopisov. Mariborski Večer je 25. 3. 1999, dan po začetku napadov, na prvi strani med drugim poročal o prvih mednarodnih in domačih odzivih.

“Napad Nata na Jugoslavijo je povzročil nepričakovano oster odziv Rusije, ki je ocenila, da je napad kršitev Ustanovne liste OZN in neizzvan neposreden napad na suvereno državo. Zahtevala je takojšnjo izredno sejo Varnostnega sveta OZN, ki se je sestal sinoči ob 22. uri. Predsednik Boris Jelcin je v dramatičnem nagovoru sporočil, da si Rusija pridržuje pravico  uporabe sile in da s takojšnjo veljavnostjo izstopa iz Partnerstva za mir.

Ameriški predsednik Bill Clinton je v prvi izjavi po začetku akcije Nata poudaril, da odgovornost za napad nosi jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki ni izkoristil niti zadnje priložnosti za prekinitev spopadov na Kosovu in sprejem ponujenega mirovnega sporazuma, čeprav so ga kosovski Albanci že podpisali. Enakega mnenja so bili tudi predsedniki držav Evropske unije, zbrani v Berlinu.  

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek sta izrazila obžalovanje, da je prišlo do napada, ki pa je bil neizogiben zaradi nepopustljive drže Beograda.”

Do izrednega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov je na zahtevo Rusije sicer prišlo, tam pa ta ni uspela z resolucijo, ki bi prekinila Natovo posredovanje. To je trajalo 78 dni, vse do 10. junija 1999. Dan prej je Jugoslavija v Kumanovu podpisala sporazum z mednarodnimi varnostnimi silami (KFOR) in pristala na vojaški umik s Kosova.