Jutranja doza dopamina

sedma

Brazilska Cine Group bo julija letos predvajala 5-delno dokumentarno serijo, ki bo s pomočjo 150 primerov DNK-testov ljudi afrobrazilskega porekla skušala osvetliti njihovo zgodovino ter korenine. Brazilija je zadnja država v obeh Amerikah, ki je ukinila suženjstvo, in sicer šele leta 1888. Zaradi prisilnega prevzema portugalskih imen so se izgubili mnogi dokazi, ki bi pričali o poreklu potomcev 4,5 milijona sužnjev, ki so bili prisilno pripeljani v Brazilijo. Za domovino večine sužnjev v državi je dolgo veljala Angola, s prihajajočimi dokumentarci pa skušajo v Braziliji pokazati, da je poreklo mnogih ljudi v državi treba iskati na veliko širšem zahodnoafriškem območju. Od 202 milijonov brazilskih prebivalcev jih je 7,6 % temnopoltih, 43,1 odstotka prebivalstva pa je mešanega porekla.

Po tednu protestov zaradi odločitve sodišča, da burundijskemu predsedniku Pierru Nkurnzizi dovoli še v tretje kandidirati za predsednika države, se je včeraj pod vodstvom majorja generala Godefroida Niyombareja v Burundiju zgodil vojaški udar. Burundijski predsednik se je v času udara mudil na srečanju vzhodnoafriških voditeljev, ki je potekalo v tanzanijski prestolnici Dar Es Salaam. Nekaj ur po tem, ko je novica o udaru prišla v javnost, je kabinet predsednika Nkurunzize uspeh vojaškega udara zanikal, vendar je kaj kmalu postalo jasno, da je predsednik vsaj zaenkrat izgubil vajeti oblasti v državi. Predsednik  Nkurunziza se je po izbruhu novice skušal vrniti v Burundi, vendar se je letalo po tem, ko so vojaške frakcije, lojalne generalu Niyombareju, zaprle letališče, moralo vrniti nazaj v Tanzanijo. Trenutno vprašanje ostaja, ali ima Niyombare dovolj moči, da združi celotno vojsko. Včeraj zvečer so iz države namreč prišle novice, da se v prestolnici Bujumbura odvijajo spopadi med vojaki, ki podpirajo udar, ter vojaškimi frakcijami, ki ostajajo lojalne predsedniku Nkurunzizi.

Iz kubanske prestolnice Havana prihaja novica, da se bosta v duhu ponovnega poglabljanja odnosa naslednji teden sestali pogajalski ekipi Kube in Združenih držav Amerike. V pogovorih naj bi se državi skušali dogovoriti o ponovnem odprtju diplomatskih predstavništev.  
 

osma

Po tem, ko je ta teden to karibsko otoško državo obiskal francoski predsednik Francois Hollande, so na plano ponovno prišle zahteve po vračilu odškodnine, ki jo je v 19. stoletju za svojo neodvisnost in mir Haiti plačal Franciji.

Haiti, nekoč imenovan Sveta Dominika, je do konca 18. stoletja veljal za najbolj dobičkonosno francosko kolonijo. Leta 1791 je na otoku na strani afriške suženjske populacije zaradi nehumanih pogojev življenja prišlo do velikega revolta. Po tem, ko je haitijska afriška populacija premagala Napoleonove sile, so leta 1804 razglasili prvo ‘’črnsko’’ neodvisno državo v zgodovini.

Nekaj let po razglasitvi neodvisnosti so bivši francoski sužnjelastniki zaradi izgube dobička začeli zahtevati kompenzacije. Leta 1825 je tako francoski kralj Charles X. (Čarles deseti) od Haitija zahteval, da ta za svojo neodvisnost plača odškodnino, vredno 150 milijonov zlatih frankov, kar je takrat predstavljalo 10-kratni letni proračun države. Zaradi strahu pred vojaško invazijo je Haiti za svojo neodvisnost Franciji naposled plačal manj, kot je bilo sprva mišljeno. 90 milijonov zlatih frankov oziroma 17 milijard evrov vredno neodvisnost pa je Haiti Franciji dokončno odplačal šele leta 1947.

Leta 2003 je Haiti proti svoji bivši kolonialni dominanti vložil tožbo za povračilo tega denarja, svojo zahtevo pa podkrepil z dejstvom, da je leta 1825, ko je Haiti Franciji plačal odškodnino za izgubo dobička, ki je prihajal iz suženjstva, to že veljalo za nezakonito. Tožba je bila leta 2004, po tem, ko je Francija pomagala pri strmoglavljenju takratne vlade, umaknjena.

Po potresu leta 2010 je Haiti s pomočjo mnogih politikov in akademikov iz mednarodne skupnosti ponovno zahteval povračilo denarja, ki ga je 200 let poprej izplačal Franciji. Slednja je Haitiju po potresu pomagala tako, da je odpisala njegov 77 milijonov evrov vreden dolg.

Med obiskom Francoisa Hollanda so prebivalci z demonstracijami ta teden pokazali, da niso pozabili na izplačilo, ki so ga njihovi predniki plačali za svojo svobodo. Hollande se je na vse skupaj odzval z izjavo, da Francija do Haitija sicer ima dolg, vendar je ta zgolj moralen in ne finančni. Da pa bi se znebila svoje moralne odgovornosti, se je Francija zavezala, da bo otoški državi pomagala z reformo izobraževalnega sistema.

Imperij proti zgodovinskim dejstvom -  1:0