Kakor na nebu, tako na zemlji

Pozdravljeni v torkovem tehnološkem BritOFFu. Če bi verjeli v astrologijo, bi lahko sklepali, da zvezde kontroverznemu tehnološkemu dečku Elonu Musku februarja res niso naklonjene. Najprej se je nanj spravilo neugodno vesoljsko vreme, zdaj pa še dve vladni agenciji.

Ameriška vesoljska agencija NASA je prejšnji torek zvezni urad za komunikacije FCC opozorila na nevarnosti, ki bi jih za astronomijo in varnost vesoljskih poletov lahko pomenila načrtovana izstrelitev 30 tisoč satelitov zasebnega podjetja SpaceX. Načrtovana druga generacija satelitov naj bi dopolnila mrežo Starlinka, ki ponuja sicer hiter, a obenem precej drag internet iz zemeljske orbite. NASA zatrjuje, da naj bi približno 10 tisoč bodočih satelitov krožilo preblizu tirnice vesoljskega teleskopa Hubble, ki se nahaja na višini 535 kilometrov, in posledično s svojimi sledmi kvarilo kakovost zajetih fotografij. Hubble že od leta 1990 vesolje preučuje večinoma v spektru vidne in ultravijolične svetlobe in pravzaprav nima pravega naslednika. Deloval naj bi vsaj še do leta 2026, če ne pride do večje okvare, pa še celotno desetletje. Vesoljski teleskop James Webb namreč vesolje opazuje v spektru infrardeče svetlobe.

Povečana količina satelitov naj bi ogrozila tudi program spremljanja Zemlji nevarnih asteroidov, ki ga sicer omogočajo planetarni teleskopi. NASI prav tako ni po godu 20 tisoč bodočih Starlinkov, ki naj bi krožili približno na višini 350 kilometrov. Njihova gostota bi lahko pomembno razredčila priložnosti za izstrelitev raket, ki oskrbujejo Mednarodno vesoljsko postajo, in ogrozila uspeh bodočih vesoljskih misij, denimo na Jupitrovo luno Evropa čez dve leti.

Trenutno je v orbiti približno 1900 satelitov Starlinka. Musk, izvršni direktor Starlinka, je kritike zaradi vesoljskega onesnaževanja večkrat odbil, češ da naj bi njegovi sateliti končno omogočili širokopasovni internet po vsem svetu, zlasti na ruralnih in odmaknjenih območjih. Šlo naj bi torej za pokrivanje niše, ki zemeljskim ponudnikom interneta komercialno ni zanimiva zaradi prevelikega vložka v infrastrukturo. A tudi Starlink še zdaleč ni za reveže in za globalni Jug, kjer sploh še ni prisoten. Trenutno naj bi imel okoli 145 tisoč uporabnikov. Nakup in dostava sprejemnika staneta 560 evrov, mesečna naročnina dosega 99 evrov, na voljo pa je v 25 državah, večinoma severnoameriških in evropskih.

Družba / Tehno klistir

Končne meje neokolonialnega interneta

iz gozda

Lio Novelli

 / 25. 1. 2022

V ozadju pa seveda poteka tudi boj med konkurenčnimi zasebnimi podjetji, ki si želijo bodočo prevlado na področju nizkoorbitalnih internetnih satelitov. Amazonov Kuiper Systems in britanski OneWeb trenutno precej capljata za Starlinkom. Amazon je še v fazi načrtovanja in administrativnega zaviranja Muska pri uradu FCC, OneWeb pa je že utiril nekaj več kot 400 lastnih satelitov.

Na Muskovo nesrečo pa zadnje čase s polno paro deluje tudi Kalifornijski urad za pravično zaposlovanje in stanovanja, ki je zaradi seksizma že navrtal igričarska založnika Activion Blizzard in Riot Games. Prejšnjo sredo je urad na državnem vrhovnem sodišču vložil tožbo proti podjetju Tesla, ker naj bi po rezultatih triletne preiskave diskriminiralo temnopolte zaposlene pri napredovanjih. Dopustilo naj bi tudi rasno šikaniranje in žaljenje ter v praksi uvajalo segregacijo na delovnem mestu. Odziv Tesle je bil v skladu s siceršnjo znano pripravljenostjo na dialog in introspekcijo – uradu je zabrusil, da je tako ali tako zadnji avtomobilski proizvajalec v Kaliforniji in da stvari, ki so se domnevno zgodile v preteklosti, niso vredne pogrevanja.

Živi bili pa vidjeli.