Karla Velikega Britoff

DESETA

Poslanci Evropskega parlamenta iz odborov za zunanje zadeve, razvoj in proračun, so predlagali spremembe osnutka operativnih predpisov za Evropski sklad za trajnostni razvoj ali EFSD. Kot del načrta za zunanje naložbe bi EFSD spudbujal investicije zasebnikov v višini 44 milijard evrov. Investirali bi v nestabilne države in sicer s kombinacijo subvencij, posojil in finančnih garancij v vrednosti 3,3 milijarde evrov. Ta denar bo med drugim namenjen povečanju števila delovnih mest. Poleg tega so Evropski poslanci mnenja, da bi moral imeti Evropski parlament status opazovalca v delovanju in strategijah Evropskega sklada za trajnostni razvoj.  

Delegacija v sestavi treh članov odbora za človekove pravice v Evropskem parlamentu je zaključila svoj obisk v Uzbekistanu. Uzbekistan so obiskali, ker je imel Evropski parlament pomisleke glede stanja tamkajšnih človekovih pravic. Ravno zaradi teh dvomov so v Evropskem parlamentu za dlje časa odložili odločitev, da bi v sporazum o sodelovanju med Uzbekistanom in EU vključili tudi trgovanje z blagom. Konec leta 2016 so poslanci evropskega parlamenta zaradi zmanjšanja uporabe otrok kot delovne sile namreč dopustili trgovanje z blagom med EU in Uzbekistanom. Spremembe na področju človekovih pravic pa so zaznali tudi vsi trije poslanci iz odbora za človekove pravice. 

Istočasno so bili na poti tudi poslanci iz odbora za proračun, in sicer v Tuniziji, kjer so se posvetili več ukrepom, med drugim študijski izmenjavi Erasmus+ in makrofinančni pomoči Tuniziji.

Poslanci odbora za industrijo, raziskave in energetiko pa so obiskali Poljsko. Njihova misija je bila namenjena ugotavljanju dejstev o poljskih energetskih mešanicah ter uspešnosti inovativnih malih in srednjih podjetij.   

Potovanje pa si je privoščil tudi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani. Ta je obiskal Hrvaško in se sestal s voditelji nase južne sosede. V svojem govoru je poudaril, kako pomemben je bil vstop Hrvaške v Evropsko Unijo, saj ima po njegovem Hrvaška močno vlogo pri ohranjanju stabilnosti na Balkanu. Poleg tega je mnenja, da bi se lahko ostale države zgledovale po hrvaškem modelu za integracijo  in razvoj. Sestal se je tudi s Furiom Radinom, predsednikom odbora hrvaškega parlamenta za človeške in narodne pravice manjšin.

Če je bil ta teden zaradi potovanj za člane Evropskega parlamenta naporen, pa je bilo malce bolj veselo za tri mlade Poljake. Evropski parlament je namreč podelil letošnjo mladinsko nagrado Karla Velikega. Nagrado so prejeli mladi iz Poljske, za radijsko oddajo naslovljeno Erasmus večer. Mladinsko nagrado v sodelovanju z nednarodno fundacijo Karla Velikega Evropski parlament podeli vsako leto. Na tekmovanje se lahko s svojim projektom prijavijo mladi v starosti 16-30 let, projekti pa morajo prispevati k spodbujanju razumevanja med ljudmi iz različnih evropskih držav. Zmagovalni projekt je radijska oddaja, ki je v pomoč vsem, ki bi želeli na študijsko izmenjavo v tujino preko Erasmusa. V oddaji so namreč gostili študente, ki že imajo izkušnjo s študijskimi izmenjavami.

Veljati je pričel Evropski preiskovalni nalog, ki bo oblastem pomagal v boju proti kriminalu in terorizmu. Evropski preiskovalni nalog bo poenostavil delo pravosodnih organov, sploh ob zahtevanju dokazil, ki se nahajajo v drugi državi EU. Tako bodo poenostavljene čezmejne kazenske preiskave. Evropski preiskovalni nalog temelji na medsebojnem priznanju, kar pomeni, da je vsaka članica EU dolžna spoštovati in izvajati zahteve druge države. Prednosti preiskovalnega naloga so med drugim poenotenje sistema preiskovanja, določeni strogi roki za zbiranje dokazov in uvajanje sodobnih preiskovalnih orodij za poenostavitev dostopa do takoimenovanih e-dokazov. 

Za varnost pa skrbi tudi Evropsko komisijo, ki je predstavila novo študijo o prihodnosti obrambe Evropske unije do leta 2025. Komisija meni, da smo v času, ko se varnostne razmere v evropski soseščini slabšajo, ravno zato pa so na tem področju pomembne spremembe. EU je na vojaškem področju drugi največji porabnik, takoj za ZDA, toda zaradi pomanjkanja usklajevanja vojaške sile v Evropi niso tako dobro razvite kot drugod. V študiji so prišli tudi do ugotovitve, da močna evropska obramba zahteva veliko evropsko obrambno industrijo. Če bodo države članice povečale svoje obrambne proračune, jim bo EU lahko pomagala sredstva porabiti bolj učinkovito. Pomanjkanje sodelovanja na tem področju države članice letno namreč stane 25 milijard evrov. 

Evropska komisija je izdala tudi gospodarska priporočila za posamezne države. Sedaj članice pozivajo, naj pričnejo izvajati strukturne reforme, spodbujajo naložbe in krepijo javne finance. Komisija si želi, da bi države članice krepile svoje gospodarstvo s skupnimi gospodarskimi in socialnimi nalogami. Korak, ki sledi, je podpora priporočil Komisije za posamezne države s strani Sveta EU in pričetek izvajanja priporočil. Njihov cilj je v tem letu doseči bolj vključujočo, zanesljivo in trajnostno rast ter večjo konkurenčnost in inovativnost.

Evropska komisija je odobrila tudi novo financiranje v višini 14,3 milijone evrov, za podporo državam, ki so jih prizadele naravne nesreče. Hkrati investirajo tudi v višjo stopnjo odpornosti v primeru naravnih nesreč v Latinski Ameriki in na Karibih. Sredstva bodo uporabljena za izgradnjo trdoživejših stavb in dostavo hrane v primeru naravnih nesreč. Od leta 1994 je Komisija namenila nekaj več kot milijardo evrov humanitarne pomoči.

Seveda se Evropska komisija zaveda, da je denarne spodbude vreden tudi šport. Tako je v okviru državne pomoči EU Slovaški odobrila 36 milijonov evrov, namenjenih gradnji nogometnega stadiona v Bratislavi. Komisija je namreč prišla do ugotovitve, da projekt gradnje stadiona spodbuja ter promovira šport in kulturo, hkrati pa ohranja konkurenco na enotnem trgu Evropske unije. Komisija se je za sofinanciranje gradnje odločila tudi zato, ker je Slovaška obljubila nediskriminatoren dostop do stadiona. Stadion bo namreč na voljo tako slovaški nogometni reprezentanci kot tudi nepoklicnim klubom, šolam in državljanom - za športne in kulturne prireditve.

 OSMA

Prizivno sodišče v Virginiji je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da blokira odlok predsednika Donalda Trumpa o prepovedi vstopa državljanov šestih bližnjevzhodnih držav v ZDA. Marca je Trump izdal izvršni ukaz o začasni prepovedi izdaje vizumov državljanom Sirije, Libije, Somalije, Sudana, Irana in Jemna. Sodišče je navedlo, da odlok krši določila ameriške ustave o prepovedi diskriminacije na podlagi verskega prepričanja. Nasprotniki namreč trdijo, da je odlok uperjen proti muslimanom.

V avtu bivšega grškega premierja Lucasa Papademosa je eksplodirala bomba. Eksplozija se je odvila v centru Aten in je poleg premierja poškodovala tudi dva zaposlena na Grški banki. Kriva naj bi bila pošiljka, ki jo je premier odprl v avtu, odgovornosti za napad pa ni prevzel še nihče. Policija sklepa, da je za nastavljeno bombo odgovorna skupina “Conspiracy Cells of Fire”, saj so se podobnih metod nastavljanja pošiljk posluževali že v preteklosti. Njihovo “pošiljko” sta v preteklosti prejela tudi nemški finančni minister in pariška pisarna Mednarodnega denarnega sklada. 

Regionalno upravno sodišče v Laziu je razrešilo direktorje nekaterih muzejev, med njimi tudi enega tujca. Obenem je sodišče podvomilo v to, da lahko muzej tujec sploh vodi. To dejanje pa ovira reforma italijanskih muzejev, ki jo je vzpostavil italijanski minister za kulturo Dario Franceschini. Novi sistem med drugim odpravlja slabo upravljanje muzejev in obisk muzejev vzpodbuja s pomočjo zaposlovanja tujih direktorjev, kar je bila tudi možnost od leta 2015, ko so v muzejih prenehali zaposlovati izključno italijanske birokrate.Sodišče je razsodilo na podlagi pritožb, ki so jih prejeli s strani neuspelih kandidatov, ki so se prijavili na mesto direktorja muzeja. Minister za kulturo se bo pritožil nad sklepom sodišča. Če njegova pritožba ne bo uspešna, lahko to predstavlja trn v peti modernizacije muzejev, prav tako pa bi bilo ob službo sedem direktorjev, ki so obenem še tujci.

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.