Ko pride poštar po otroke

Ob 10. uri

Preučevanje in poučevanje zgodovine se je od šestdesetih let 20. stoletja uspešno oddaljilo od zgolj čaščenja in nato preučevanja “velikih mož zgodovine”, njihovih političnih dejanj in seveda “slavnih, izjemnih” pokolov, ki jim pravimo bitke. Sprva so se preusmerili k preučevanju vpliva ekonomije na zgodovinsko dogajanje ter vpliva geografije in klimatskih sprememb, pa tudi k preučevanju zgodovine množičnih gibanj, zgodovine kmetov in žensk ter zgodovine vsakdanjega življenja. In ravno slednja, ki v učnih načrtih večinoma pade pod neobvezne učne vsebine, torej v skorajda mitično kategorijo “ko ima učitelj preveč časa”, ljudi lažje pritegne k zgodovini. Učenje o življenju vsakdanjih ljudi uniči vtis zgodovine kot zbirke letnic in “mrtvih ljudi, ki so tu zato, da mučijo žive”. V današnjem zgodovinskem BritOFFu torej o času, v katerem so ameriški starši otroke pošiljali na samostojna dolga potovanja po pošti, kot da so poštni paketi. 

Prvi otrok, star osem mesecev, je bil poslan k svoji babici leta 1913, nekaj mesecev po prihodu železnice v Ohio. Revni starši so otroka legalno prijavili kot paket ter zanj plačali poštnino in ne vozovnice za vlak, ki je bila mnogo dražja. Prvi “paket” je stal 15 centov na pošiljko, kar je enako, ko upoštevamo visoko inflacijo, 4 današnjim dolarjem. Starši so “paket”, ki je imel okoli vratu obešeno svojo poštnino, še zavarovali za 50 dolarjev. Potovali so s poštnimi vlaki. Sčasoma je dovoljena teža paketov narasla in starši so lahko odposlali tudi otroke, “težke” 6 let.

Otroke so med letoma 1913 in 1915 pošiljali predvsem k sorodnikom, pogosto znotraj zvezne države ali največ v sosednjo. Niso jih zavili v paket, temveč so jih zaupali lokalnemu poštarju ali sorodnici, ki je delala na železnici. Poštarji so bili tedaj na podeželju in v manjših mestih deležni enake mere zaupanja, kot jo dandanes v Sloveniji prejmejo gasilci. Mogoče je to eden od dejansko pozitivnih delov “starih krasnih ZDA”, h kateremu se hočejo vrniti konservativci. Poleg tega so starši otroke vedno predali poštarju, ki je otroka poznal in ga včasih pospremil do doma njegovega sorodnika. Poštarji so celo pozirali za fotografijo z otroki v poštarskih vrečah, a le za šalo. Otroci so dejansko potovali sede zraven poštarja.

Nobenega dokaza ni, da bi bil kateri od otrok poškodovan. Primeri otroških potovanj so izčrpno pokriti v lokalnem časopisju v obliki popularnih zgodb. Na podlagi zgodbe o potovanju po pošti štiriletne May je celo nastala uspešnica Pošiljanje May. Šele primer deklice, ki je leta 1915 prepotovala skoraj 1200 kilometrov, od Floride do Virginije, je povzorčil, da so časopisi o takšnih potovanjih začeli pisati negativno. Generalni vodja ameriške pošte se je ustrašil morebitnih poškodb in s tem tožb ter leta 1915 prepovedal to prakso. Kljub temu so starši še do leta 1920 pošti pisali prošnje, da jim dovoli poslati otroka kot paket. Pošiljanje otrok je tako ostanek zgodnje dobe poštnih vlakov, v kateri so po njih prevažali tudi zgrajene dele stavb, slabo zavarovan virus črne koze, krste, pse in jajca. 

Ob 8. uri

Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal izdajo predsedniškega izvršnega ukaza, s katerim bo zvišal minimalno urno postavko za delavce vseh zveznih institucij. Nova minimalna postavka bo namesto 9 evrov na uro znašala 12,40 evra na uro. Postavka se bo, kar je novost, sproti usklajevala z inflacijo. Izvršni ukaz sedaj vključuje vse zaposlene, vključno z ljudmi, katerih velik del plače sestavljajo napitnine, na primer dostavljavci hrane. Ti so bili namreč izpuščeni iz predhodnega dviga minimalne urne postavke, ki je bil sprejet pod okriljem Obamove vlade. Bidnova vlada trdi, da to zvišanje plač, ki bo zaposlenim morebiti omogočilo normalno preživetje, ne bo povečalo vladnih izdatkov, in sicer zaradi večje produktivnosti delavcev in manjšega števila odpovedi. 

Predlog dviga minimalne urne postavke na 12,40 evra oziroma 15 dolarjev za vse Američane je bil del paketa marčevske pomoči ob pandemiji covid-19, a je bil zavrnjen. Iz paketa v vrednosti 1600 milijard evrov je bil predlog izvržen na podlagi tehnikalije, nakar kakor samostojni zakon ni dobil zadostne podpore republikancev ali demokratov. 

Brazilski senat je po mesecih protestov in ob drugem najvišjem številu umrlih za covidom-19 na svetu sprožil preiskavo o učinkovitosti vlade Jaira Bolsanara pri obvladovanju pandemije. Komisija bo preiskovala, ali je predsednik oviral zdravstvene ukrepe ter ali so bili uslužbenci na ravni zvezne vlade in posameznih držav nesposobni ali pod vplivom korupcije. Med drugim naj bi zdravstveno ministrstvo, ki je zamenjalo tri ministre, v pandemskem letu ignoriralo 11 ponudb za dobavo cepiv. Komisija ima nato moč dokaze o nepravilnem ravnanju predati policiji. Bolsonaro je med drugim nenehno zavračal pozive k državni ustavitvi javnega življenja v imenu zdravja ekonomije in oviral izvedbo ustavitve javnega življenja na ravni posameznih zveznih držav. Nedavno pa se je poigraval z idejo, da bi na ulice postal vojsko, če bi ukrepi za zaustavitev javnega življenja tam “ustvarili kaos”. Brazilske predsedniške volitve bodo potekale naslednje leto.

Moskovsko mestno sodišče je Protikorupcijski fundaciji, organizaciji Alekseja Navalnega, med drugim prepovedalo spletno delovanje. Protikorupcijska organizacija od leta 2011 objavlja dokaze o koruptivnosti oligarhov in vladnih uslužbencev. Organizaciji so prepovedali objavljanje po spletu ali prek državnih medijev, uporabo bančnih računov in organiziranje protestov ali sodelovanje v volitvah. Sodišče hkrati odloča, ali bi Protikorupcijsko organizacijo umestili med ekstremistične organizacije, kar bi onemogočilo njihov obstoj v Rusiji. Oblasti bi tako dobile moč zamrzniti bančne račune organizacije. Enako odločitev o imenovanju sodišče tehta tudi v primeru regionalnih pisarn pod vodstvom Navalnega, katerim je že začasno prepovedalo delovanje. Te pisarne so usmerjale volivce h glasovanju za lokalne kandidate, za katere je najbolj verjetno, da bodo premagali kandidate, ki jih podpira predsednik Putin. Odločanje o umestitvi med ekstremistične skupine poteka brez prisotnosti medijev.