Kolumbov britoff

SEDMA

Mehiške oblasti so sporočile, da rezultati DNK testov kažejo, da 28 trupel najdenih v masovnem grobu na jugu zvezne države Guerrero, ne pripada pogrešanim študentom. V državi se tako nadaljuje uganka o 43 študentih, ki so 26. septembra izginili po nasilnih protestih v mestu Iguala. Univerza, ki so jo obiskovali ima sicer dolgo tradicijo levičarskega aktivizma, vendar ni znano ali bi njihova politična usmerjenost lahko bila razlog za izginotje.

V Mozambiku so včeraj potekale predsedniške in parlamentarne volitve. Rezultati volitvev bodo znani čez dva tedna. Opozicija je vladajočo stranko Frelimo, ki je na oblasti od leta 1975, ko je država postala neodvisna že obtožila, da skuša volitve ponarediti. Za predsedniško mesto v državi se potegujejo nekdanji obrambni minister Filipe Nyusi, veteran uporniškega gibanja Renamo Afonso Dhlakama, ter Daviz Simango iz Mozambiške demokratske stranke. Gre za ene izmed najbolj pomembnih volitev v zgodovini neodvisnosti te, z naravnimi viri bogate države.  Podpora vladajoči stranki Frelimo zaradi vedno večjega prepada med revnimi in bogatimi namreč še nikoli ni bila tako nizka.

OSMA

Cenjeni poslušalci ste verjetno zasledili, da so pred tremi dnevi na drugi strani Atlantika obeleževali tako imenovan Kolumbov dan. Vsako leto se 13. oktobra namreč Američani spominjajo dneva, ko je pomorščak Krištof Kolumb na svojem potovanju leta 1492 naletel na ameriški kontinent. Praznik obeležujejo različno v različnih državah, vendar pa je povsod načeloma poudarek na spoštovanju rasne in etnične raznolikosti.

Ob odkritju je namreč Severno in Južno Ameriko skupaj naseljevalo okoli 70 milijonov ljudi, ki pa so kmalu podlegli evropski civilizacijski misiji, ki je v okolje prinesla dotlej neznane bolezni, veliko smrtim pa je botroval tudi meč ali eventuelno zasužnjenje. Obletnico prihoda Kolumba so zato izkoristili tudi v organizaciji Survival International, ki se ukvarja z zaščito in zagovarjanjem pravic domorodnih prebivalcev po svetu. V svojem poročilu opozarjajo, da so tudi danes domorodci na ameriškem kontinentu podvrženi istim genocidnim praksam, kot pred 500 in več leti.

Z največ težavami se domorodci srečujejo v Braziliji, kjer živi okoli 100 plemen oziroma skupin ljudi, ki še niso imele kontakta z ljudmi izven svoje skupnosti. Tudi grožnje so še vedno iste, predvsem gripa in ošpice in pa seveda nasilno preganjanje in kraja zemlje, ki je nato uporabljena za gozdarjenje ali kmetijstvo. Eden takih primerov je pleme Kawahiva, ki jim zaradi preganjanja s strani gozdarjev grozi izumrtje. Po zbranih dokazih, da jih lokalni rančarji in gozdarji preganjajo in ubijajo načrtno, je bil sicer na brazilskem zveznem sodišču že sprožen postopek zaradi suma genocida.

Podobnih primerov je bilo v zadnjih treh desetletjih intenzivnega gozdarjenja v amazonskem pragozdu še mnogo več. Medtem ko s paradami slavimo odkritje Novega sveta, so mehanizmi iztrebljanja še vedno isti, ista pa je tudi ideološka utemeljitev, ki stoji za njimi. Prikazovanje domorodnih ljudstev kot primitivnih in zaostalih tako omogoča prisvajanje ozemlja in virov, vse v imenu napredka in civiliziranja. Eni od pričevalcev tega procesa so skupina zadnjih petih članov ljudstva Akuntsu v brazilski zvezni državi Rondonia, edini, ki so preživeli genocid, pred skoraj tridesetimi leti, ki je vključeval tudi rušenje njihovih hiš z buldožerji, medtem, ko so bili v njih ljudje.