Londonski rop

Osma 

Delovna vnema, ki ponavadi roparje in tatove v prazničnih dneh izdatno nagradi, prisvojevalce tuje lastnine ni zapustila niti med preteklimi velikonočnimi dnevi. Med velikonočnim kriminalnim dogajanjem in različnimi večjimi ter manjšimi ropi, tatvinami in vlomi gotovo izstopa bojda zgodovinski rop enega od trezorjev v londonski četrti Hatton Garden, mimo katerega ne bomo mogli v tokratnem krimi BritOffu.

S plenom, vrednim 275 milijonov evrov, kolikor naj bi zaenkrat še neznani skupini roparjev prinesli ukradeni diamanti in druge dragocenosti, so storilci poskrbeli za največji rop v zgodovini Velike Britanije. Hatton Garden je bil kot središče trezorjev in sefov, v katerih vodilni britanski draguljarji in zlatarji skladiščijo svoje imetje, v preteklosti sicer večkrat tarča roparska pohodov. Do zdaj največji rop se je zgodil v daljnjih 70-ih letih in roparjem prinesel tedanjih 60 milijonov funtov.

Za historični podvig se je organizirana skupina roparjev, po razkritjih varnostnih kamer je v akciji sodelovalo vsaj 6 oseb, dobro pripravila, predvsem pa si je zanj vzela čas. Z ropom so začeli že na predpraznični četrtkov večer, ko so skozi streho vstopili v sam trezor, z delom pa končali šele na popraznično torkovo jutro, ko se je skupina, po zapisu varnostnih kamer, odpeljala s pripravljenim kombijem.

S posebnim orodjem so storilci vdrli v 70 varovanih sefov in iz njih pobrali dragocenosti. Skupina roparjev je kljub dobri pripravi ob vstopu v trezor sprožila varnostni alarm, a je ob tem prisotni varnostnik bojda le zamahnil z roko, češ da se v trezorju ne dogaja nič posebnega. Preiskovalci in lastniki trezorja  “Hatton Garden Safe Deposit” pa se bodo morali pozabavati tudi z mislijo, kako je bila britanska policija o dogajanju obveščena šele v torek, ko so storilci najbrž že zapustili Otok.

Tako preiskovalci kot strokovna javnost se strinjajo, da je šlo v primeru londonskega ropa za delo dobro organizirane kriminalne skupine. Po mnenju mnogih naj bi storilci prišli iz tujine, prav tako pa naj bi bilo malo verjetnosti, da bo pristojnim uspelo najti naropane dragocenosti, saj so bile te po vsej verjetnosti že prodane po vnaprejšnjem dogovoru.

O tem, kdo naj bi stal za londonskim rekordnim velikonočnim ropom, se ob pomanjkanju uradnih informacij pojavljajo številne špekulacije. Britanski tabloidi so tako hitro pograbili pričanje nekega očividca, ki je bojda v času četrtkovega večera v okolici trezorja videl skupino moških vzhodno- in južnoevropskega porekla. Mediji so zgodbo še malo napihnili in pripeljali do sklepa, da je rop izvedla znana kriminalna skupina “Pink Panther”. Rožnati panterji, med katerimi naj bi imeli značajno vlogo pripadniki iz držav bivše Jugoslavije in ki, kot je znano, stojijo za več velikimi ropi po Evropi, so sicer v Londonu operirali tudi že v preteklosti. Leta 1993 jim je uspel rop v vrednosti dobrega pol milijona funtov.

Sedma
 

Po večni demokratski kandidatki Hillary Clinton se je v bitko za ameriškega predsednika prihodnje leto vrgel tudi republikanski kandidat Marco Rubio. Zvezni senator iz Floride, ki je svojo odločitev uradno obelodanil na posebni prireditvi v Miamiju, se je v republikanskem taboru s predsedniško kandidaturo pridružil senatorju iz Kentuckyja Randu Paulu, konkurenco znotraj ameriške desnice pa mu bo skoraj zagotovo delal tudi nekdanji guverner Kalifornije Jeb Bush. Bojda najresnejši predsedniški pretendent v republikanskem taboru kandidature uradno še ni napovedal.    

Sklicevanje na takšno in drugačno bolehanje več kot očitno odpira vrata haaškega zapora. Po Vojislavu Šešlju, obtoženemu vojnih zločinov nad Bošnjaki in Hrvati, ki ga je haaško sodišče zaradi bolezni pred časom začasno izpustilo, je tokrat podobna odločitev mednarodnega tribunala doletela tudi Gorana Hadžića. Vojnih zločinov med letoma 1991 in 1993 v Slavoniji obtoženi nekdanji vodja hrvaških Srbov je luč svobode, tudi začasne, seveda, ugledal zaradi tumorja na možganih, haaško sodišče pa je uslišalo njegovo željo po zdravljenju v Novem Sadu. Največjega vojvodinskega mesta Hadžić med začasnim zaporniškim dopustom ne sme zapuščati, v ta namen mu je bil začasno odvzet tudi potni list, v Haag pa se mora vrniti do konca maja. Hadžiću so za vojne zločine začeli soditi oktobra 2012, konec lanskega leta pa je bilo sojenje prekinjeno.  

Vrhovno sodišče je delno razveljavilo sodbo višjega sodišča proti nekdanjemu direktorju Luke Koper Robertu Časarju zaradi korupcije in mu kazen, po poročanju ene od komercialnih televizij, s 5 let in 9 mesecev znižalo na 4 leta in pol. Pritožbeno sodišče je ugotovilo drugače pravno opredeljena dejstva in nerazumljivost sodbe višjega sodišča, zato je zadevo v delu, ko gre za Časarjeva domnevna koruptivna dejanja, vrnilo na prvo sodno stopnjo v ponovno presojo. Ko gre za obsodbo glede zlorabe položaja nekdanjega prvega moža koprske luke, vrhovno sodišče odločitve nižje sodne stopnje ni spreminjalo. Časarju tako ne uidejo najmanj štiri leta in pol zaporniškega udobja.