Melilla britOFF

10.05

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da Španija z izgonom dveh migrantov ni kršila prepovedi kolektivnih izgonov. Migranta sta leta 2014 skušala doseči špansko ozemlje Melilla na severu Afrike, kjer ju je prestregla policija in ju brez formalnega postopka vrnila nazaj v Maroko. Španske oblasti njunih primerov niso obravnavale, kot to določa Evropska konvencija o človekovih pravicah. Sodišče je v prvi sodbi leta 2017 ugotovilo, da umanjkanje obravnave predstavlja kršitev konvencije.

Po pritožbi Španije pa je ta teden sodišče odločilo nasprotno. Veliki senat je krivdo za odsotnost obravnave zvrnil kar na migranta. V sodbi so zapisali, da bi morala za mednarodno zaščito zaprositi po uradni poti na mejnem prehodu ali na veleposlaništvu. Po poročanju Deutsche Welle maroška policija migrantom iz podsaharske Afrike sicer sistematično onemogoča dostop do mejnega prehoda v Melilli. Sodišče pa je zapisalo, da tudi v primeru, da bi to držalo, tovrstno omejevanje dostopa do azilnega postopka ne bi bila odgovornost Španije. Nevladne organizacije opozarjajo, da lahko sodba predstavlja nevaren precedens, s katerim je sodišče državam omogočilo, da se ob sistematičnem zavračanju pravice do mednarodne zaščite sklicujejo na dejansko neobstoječe legalne možnosti vstopa v državo.

Pred migrantskim centrom Miral v Veliki Kladuši je v soboto potekal protest proti nasilju hrvaške policije. Več sto migrantov je zahtevalo odprtje meje in izboljšanje bivanjskih razmer v centru. V Miralu trenutno biva tisoč ljudi, kar je 300 več od uradne kapacitete centra. Protestniki so sprva načrtovali tudi pohod proti mejnemu prehodu Maljevac, kjer so protesti potekali že pred dobrim letom dni. Ta pohod so kasneje odpovedali, protest pred centrom pa je potekal mirno.

Precej bolj prenatrpani pa so migrantski centri na grških otokih v Egejskem morju. Tamkajšnji minister za migracije Panagiotis Mitarakis je napovedal gradnjo novih centrov s skupno kapaciteto 20 tisoč ljudi. Novi centri naj bi nadomestili trenutne objekte, v katerih živi več kot 40 tisoč prebivalcev, čeprav so primerni za največ 6200 ljudi. Novi centri bodo sicer prostornejši, a bo v njih vladal tudi bolj represiven režim. Vlada napoveduje, da bo migrantom ponoči prepovedala gibanje izven centrov. 

Grčija v zadnjem času zaostruje migracijsko politiko. Oktobra lani je z novim zakonom o azilu zaostrila pogoje za odobritev azila in otežila združevanje družin ter zaposlovanje prosilcev za azil. Vlada napoveduje tudi pospešitev deportacij zavrnjenih prosilcev za azil, razmišlja pa celo o plavajoči pregradi v Egejskem morju, s katero bi otežila prečkanje iz Turčije. 

8.05

Makedonski parlament se je razpustil in razglasil predčasne volitve, ki bodo 12. aprila. Razpustitev parlamenta sledi odstopu premierja Zorana Zaeva v začetku januarja po tem, ko Evropska unija ni ponudila datuma za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo. 

Sirska vojska je med vikendom s podporo ruskega letalstva zavzela območje zahodno od Alepa. Nova ofenziva vladnih sil prihaja tik pred današnjimi pogovori med ruskimi in turškimi diplomati v Moskvi. Turčija podpira upornike, ki obvladujejo dele province Idlib zahodno in jugozahodno od Alepa.

Sprti strani v Južnem Sudanu nista dosegli mirovnega dogovora. Predsednik Salva Kiir je ponudil oblikovanje zgolj desetih zveznih držav namesto 32-ih, kar je ključna zahteva opozicije. Hkrati pa predlog vključuje vzpostavitev novih administrativnih regij, kar opozicija pod vodstvom Rieka Macharja označuje za nedopustno.