Moralna policija

Ob 10.uri

Iranski generalni državni tožilec Mohámed Džafár Montazéri je sporočil, da je iranska moralna policija razpuščena, a tega drugi državni organi niso potrdili. Novici ne verjamejo ne mediji ne iranski protestniki. Toda namesto ugibanja o iskrenosti iranske oblasti si v zgodovinskem BritOFFu oglejmo zgodovino tako imenovane moralne policije. 

Iran je moralno policijo, kakršna je danes, ustanovil leta 2005, pod vodstvom vlade reformističnega predsednika Mohameda Katámija. Njena naloga je patruljiranje ulic in nadzorovanje, ali ljudje upoštevajo islamska pravila oblačenja. Najpogosteje torej aretirajo ženske zaradi nepravilnega nošenja ali neuporabe hidžaba. Kazenski zakonik za nenošenje hidžaba določa kazen do dva meseca zapora ter denarno kazen do 500 tisoč rialov, možno pa je tudi bičanje, in sicer do 47-krat. Poleg tega patrulje preganjajo uporabo ličil in nošenje preveč živih barv, ali pa preveč oprijetih oblačil, strganih kavbojk in kratkih hlač.  

Moške lahko patrulje kaznujejo zaradi tako imenovane »zahodnjaške« pričeske in neprimernega druženja z ženskami. Vse lahko kaznujejo tudi zaradi pitja alkohola in druženja v mešani družbi, če ne gre za srečanje sorodnikov. 

Moralna policija ima pravico izdajati opozorila ter ženske odvesti na policijske postaje in jih tam pridržati. Med pridržanjem jim ponudijo v podpis dokument, s katerim obljubijo, da bodo nosile hidžab, hkrati pa dobijo škarje, s katerimi morajo uničiti sporna oblačila. V najboljšem primeru žensko isti dan izpustijo domov, potem ko ji sorodnik na policijsko postajo prinese primerna oblačila. 

Leta 2016 je v moralni policiji delalo sedem tisoč policistov, patrulje pa so sestavljene iz moških in žensk. Njihova vozila so belo-zeleni kombiji, v katerih aretirane pogosto pretepajo in mučijo. Za nadzor uporabljajo tudi videoposnetke s kamer na javnih prostorih ter spodbujajo vohunstvo nad sodržavljani. 

Legalno osnovo današnje moralne policije so vzpostavili leta 1980 na ustavnem referendumu. Po revoluciji leta 1979 so Iranci potrdili ustavo, ki med drugim ženskam zapoveduje obvezno nošenje hidžaba v javnosti, in sicer takšnega, ki pokrije glavo, vrat in lase. S tem referendumom so znova uvedli obvezno nošenje naglavnih pokrival, ki jih je sicer šah Réza Pahlávi leta 1936 označil za nemoderna in jih prepovedal. Takrat je policija ženske, ki so jih nosile, celo pretepala in jim hidžabe trgala z glave. Ukrep je bil tako nepriljubljen, da so mnoge med revolucijo leta 1979 hidžab nosile kot znak upora proti šahovi vladavini. Verski voditelj Ajatóla Khomeini jih je takrat hvalil zaradi svobodne izbire in nošenje hidžaba označil za simbol upora proti šahu. Nato pa je uzakonil nošenje hidžaba kot obveznega dela garderobe. 

Po referendumu, v osemdesetih, je vlogo moralne policije že opravljal Islamski revolucionarni komite. Ta del varnostnih sil je bil odgovoren za uveljavljanje islamskih pravil družbenega obnašanja. Poleg njega pa je za primerno vedenje in oblačenje skrbela basidž, prostovoljska veja iranske revolucionarne garde. Prostovoljci so nadzorovali obnašanje znotraj univerz. Od tedaj se strogost kazni moralne policije zmanjšuje ali povečuje, odvisno od predsednika države in njegove doktrine. 

Zdajšnji protesti proti moralni policiji seveda niso prvi. Leta 2017 je iranska aktivistka in znana ameriška propagandistka Masih Alinejad začela gibanje Bele srede, v katerem so ženske v belem in brez naglavnih rut protestirale proti obveznemu nošenju hidžaba. Zaradi tega so jo izgnali iz države. Med proteste lahko sicer štejemo tudi izdelavo aplikacije Gershad, ki ljudi opozarja na kraje, kjer se nahaja moralna policija. 

Ob 8. uri 

Bolgarska stranka Gerb je po zmagi na oktobrskih predčasnih volitvah na položaj premierja predlagala Nikolaja Gabróvskega. Predsednik države Rúmen Rádev tako za mandatarja ni imenoval vodje Gerba in nekdanjega premierja Bójka Borísova, zaradi preteklega neuspešnega vodenja vlade. Gabrovski, po poklicu nevrokirurg, je bil do zdaj s politiko povezan le, ko je bil leta 2018 glavni koordinator sveta strokovnjakov za nevrokirurgijo na ministrstvu za zdravje. Ob nominaciji je poudarjal, da bo kabinet sestavil iz apolitičnih strokovnjakov, ki da so najbolje usposobljeni reševati trenutne krize. Gabrovski mora vlado sestaviti v sedmih dneh, nato pa ji pridobiti večinsko podporo v parlamentu. V njem ima stranka Gerb le 67 od 240 poslanskih sedežev. 

Slovenski državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o dohodnini. Ugovori proti noveli so bili predvsem, da je ukinitev postopnega dvigovanja splošne olajšave prenagljen ukrep. Po noveli naj bi se namreč splošna olajšava januarja 2023 zvišala le na 5000 evrov, in ne na 5500 evrov, kot je bilo predvideno v Šircljevem zakonu iz časa prejšnje vlade. Hkrati odpravlja zviševanje olajšave do leta 2025. V novem glasovanju bodo morali poslanci parlamenta novelo potrditi s 46 glasovi. Prvič so jo potrdili zgolj s 45 glasovi, a ker jo podpirajo vse tri koalicijske stranke, na ponovnem glasovanju to ne bo težava.

Ob 9.uri

Švicarsko rudarsko podjetje Glencore bo Demokratični republiki Kongo v poravnavi plačalo 168 milijonov evrov. Republika je Glencore namreč obtožila koruptivnega delovanja med letoma 2007 in 2018. Ameriško pravosodno ministrstvo je domnevno korupcijo podjetja preiskovalo od leta 2018, in sicer v Nigeriji, Venezueli in Demokratični republiki Kongo. Potrdili pa so tudi, da je Glencore poskušal manipulirati ameriški naftni trg. Glencore je poravnave zaradi obtožb o korupciji izplačal tudi brazilski, britanski in ameriški vladi. 

Zadnje čase pogoste delavske stavke v Veliki Britaniji kažejo rezultate tudi v vladnih načrtih. Po novem je fleksibilno delo pravica! Torijski vladni načrti namreč napovedujejo, da bodo zaposleni, ne glede na novost njihove zaposlitve, lahko zahtevali fleksibilne pogoje dela, torej tudi pravico dela od doma. Vlada trdi, da se je fleksibilnost dobro izkazala v času pandemije, kot orodje uravnoteženja službe in prostega časa. Sindikati odločitev pozdravljajo, tako z vidika zmanjšanja stroškov prevoza na delo kot z vidika zmanjšanja plačne vrzeli med moškimi in ženskami.