Na ljubljanskem pokopališču

DESETA

Včerajšnjemu dnevu spomina na mrtve primerno bo tokratna edicija posvečena sprehodu po ljubljanskih pokopališčih, kakršnega je svojim bralcem leta 1930 predstavil časnik Jugoslovan v članku "Na ljubljanskem pokopališču". Starejše pokopališče Svetega Krištofa, kasneje poimenovano Navje, se je nahajalo na območju današnjega Gospodarskega razstavišča, novejše pokopališče pri svetem Križu pa na območju Žal. Članek smo bili zaradi dolžine primorani malce oklestiti, v celoti pa ga lahko najdete tukaj (str. 12).

Na ljubljanskem pokopališču

Vsako leto obhajamo spomin na one, ki so nas zapustili. Mnogo, mnogo jih leži v črni zemlji, mnogo, ki jih narod še ni pozabil, še več pa onih, ki leže pod zemljo pozabljeni, zapuščeni, ter čakajo, čakajo ... In marsikdo, ki obišče te dni naši dve pokopališči, niti ne ve, kdo vse tu spi nevzdramno spanje.

Dan mrtvih. Med cvetlicami gore luči. Ljudje hodijo sklonjeni, žalostni. So pa tudi grobovi, ki razpadajo, čeprav bi zaslužili tisti, ki leže v njih, da se jih spominjamo. Pojdimo ob teh dneh na grobove.

Komaj stopimo na staro pokopališče svetega Krištofa, vidimo grob misijonarja Franca Pirca, ki je 38 let misijonaril med Indi­janci in ki ni samo med divjaki širil vero in kulturo, marveč je tudi na Kranjskem oral ledino, saj je bil takorekoč prvi slo­venski vrtnar ter napisal prvo slovensko knjigo o vrtnarstvu, »Kranjskega vrtnarja«. Umrl je 1eta 1880. Hvaležni Kranjci in Amerikanci so mu postavili skromen spome­nik, na katerega so napisali: “Marsikteri Slave so sinovi šli na žetvo slave križem svet, našel sloves ti si v zemlji novi, ki ti s smrtjo ni bil oduzet.”

Lepo grobnico je zgradilo »Slovensko pi­sateljsko društvo«. Tu počiva naš nepozab­ni pesnik Anton Aškerc, ki je zapel: »vse orožje eno vam pomaga — bratovska je sloga to orožje! « Istotam pa počiva tudi njegov učenec, nežni pesnik Franc Gestrin. Poleg njega spava stvoritelj »Martina Krpana« Franc Levstik, oče naše lepe slovenščine. V tej grobnici so še pokopani: Andrejčkov Jože, velika patriota Anton in Božidar Raič, ro­doljubni pesnik Ivan Resman, zgodovinar Simon Rutar, večletni urednik »Slovenskega Naro­da« Ivan Železnikar.

Pri svetem Krištofu sta pokopana tudi dva slavna slovanska brata, Čeh Jožef Resl, iz­umitelj ladijskega vijaka, in pa »revolucijonar«, Poljak Emil Korytko, velik prija­telj našega Prešerna. Nedaleč od tega po­čiva tudi Matija Čop, ki mu je posvetil Prešern svoj »Krst pri Savici«. Ne smemo pa pozabiti tudi pisatelja »Desetega bra­ta« in »Lepe Vide« Josipa Jurčiča.

So pa še drugi grobovi, ki jim je čas iz­brisal znake in napise. Je pač čas, da se ti možje in njihovi zemski ostanki rešijo pozabljenja ter prene­sejo na novo pokopališče k Svetem Križu. Spomeniki razpadajo, ljudstvo pozablja.

Moderno, umetniško je pa novo pokopa­lišče pri Svetem Križu. Tu imamo spomenike, ki jih pač smemo imenovati umotvore slo­venske skulpture.

Značilen je spomenik, ki so ga posta­vili na grob ljubljanskega župana, prerano umrlega doktor Ljudevita Periča, in ki mu je načrt napravil profesor Plečnik. Ravnotako krasen je spomenik enega največjega Slo­venca, doktor Janeza Evangelista Kreka, ki je našel »Sredi dela najlepšo smrt.« Ne daleč od njega spavanjegov sotrudnik, urednik Miha Moškerc.

Brez spomenika sta pa še danes Ivan Adamič in Rudolf Lunder, ki sta padla kot žrtvi narodnostnih bojev, kot žrtvi av­strijske soldateske 20. septembra 1908. Je pač za današnje čase nerazumljivo, kje je njun nagrobni spomenik. Poleg teh dveh leži Arnošt Windischer, ki je umrl kot žrtev znanih narodnostnih bojev v Ptuju.

Lep je spomenik, ki so ga postavili žrtvam svetovne vojne. Tam blizu leže tudi mučeniki, ki so bili ustreljeni v Juden­burgu dne 16. maja 1918: vodja ustaje Anton Hafner, Karel Mo­žina in Joso Dantovič, razen teh Alojzij Rogelj in Alojzij Štelanič. Med njimi spi narodni mučenik Ivan Endlicher, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za svojo do­movino.

Spi pa še tu nebroj drugih znanih in ne­ znanih ljudi. Nekaterim so postavili lepe spomenike, drugi zopet leže pozabljeni. Toda pod zemljo so vsi enaki... prah in pepel...

Jugoslovan, št. 131, 1. november 1930.

OSMA

Tajski kraljevi prestol naj bi ostal izpraznjen do prvega decembra, ko naj bi bil, po navedbah BBC-jevih virov, princ Maha Vajiralongkorn okronan za novega tajskega kralja. Od njega nato pričakujejo potrditev nove tajske ustave, ki jo je pripravila vojaška hunta. Maha Vajiralongkorn bo na prestolu nasledil očeta Bhumibola Adulyadeja, ki je po 70 letih vladanja umrl sredi prejšnjega meseca.

Bolgarska policija je v vodnem zajetju na jugu države zasegla za več kot 13 milijonov evrov ponarejenih evrskih bankovcev. Do enega večjih razkritij na tem področju v Bolgariji je prišlo po tem, ko so oblasti dobile namig, da bo kmalu v obtoku večja količina ponarejenega denarja. Zaradi hrambe pod vodno gladino naj bi bili ponaredki izjemno visoke kakovosti, v povezavi s primerom pa so bili aretirani 3 osumljenci, med njimi tudi stari ponarejevalec, ki je zaradi nedovoljene tiskarske dejavnosti že ždel za zapahi.

V osrednjem srečanju torkovih tekem 4. kroga nogometne lige prvakov je Manchester City s 3 : 1 premagal Barcelono in se ji tako vsaj delno oddolžil za visok poraz z 0 : 4 s prve tekme na Nou Campu. Z dvema zadetkoma se je proslavil Ilkay Gündogan. Atletico Madrid Jana Oblaka je pred domačimi gledalci z golom Antoina Griezmanna v sodnikovem podaljšku odpravil Rostov in se s četrto letošnjo zmago utrdil na vrhu svoje tekmovalne skupine.