Nesklepčni BritOFF Svetega Jurija

Ob 10. uri

V drugem torkovem BritOFFu na frekvenci Radia Študent se posvečamo lokalnim problematikam. Če je novinarjeva naloga o njih poročati, je naloga zastopnikov v predstavniških organih občin, ki so jih občani v ta namen izvolili, da probleme v lokalnem okolju rešujejo. A to je često zagonetna naloga, saj se videnja župana lahko razlikujejo od stališč občinskih svetnikov, ki skupaj tvorijo najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pristojnosti občine. Soočenje mnenj in sprejemanje odločitev poteka na sejah občinskega sveta, a težava nastane, če te niso sklepčne, ker jih bojkotira dovoljšen del svetnikov.

Prav to se dogaja v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ki združuje 27 vasi, v katerih živi približno tri tisoč prebivalcev. Župan Anton Slana je na tiskovni konferenci prejšnji teden obelodanil, da je na vlado in Ministrstvo za javno upravo naslovil predlog za predčasno razpustitev občinskega sveta. Poseganje po tem pravno-političnem mehanizmu, ki ga ureja Zakon o lokalni samoupravi, je v zgodovini samostojne Slovenije svojevrstna redkost, saj je vlada do sedaj le dvakrat predlagala razpustitev občinskega sveta, in sicer leta 2001 v občini Velika Polana in leta 2017 v občini Kostanjevica na Krki. V obeh primerih do razpustitve občinskega sveta naposled ni prišlo.

Razlog za to tiči v specifičnem postopku, deloma pa je povezan tudi s previdnostjo glede poseganja države v občinsko samoupravo. Prej omenjeni Zakon o lokalni samoupravi določa, da o razpustitvi občinskega sveta odloča državni zbor na predlog vlade, a je izdaja sklepa predvidena kot skrajen ukrep. Pred tem mora državni zbor občinski svet opozoriti na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati, kako in v kakšnem roku naj te nezakonitosti odpravi. Če občinski svet sledi opozorilu, se postopek ustavi, v nasprotnem primeru, če so bili izčrpani vsi milejši ukrepi, pa državni zbor glasuje o razpustitvi. V primeru, da ugotovi, da je predčasna razpustitev nujen ukrep za zagotavljanje lokalne samouprave v občini, razpiše predčasne volitve v občinski svet.

V Svetem Juriju ob Ščavnici je prišlo do zahteve po razpustitvi občinskega sveta, ker večina – sedem od enajstih svetnikov bojkotira seje tega občinskega organa. Več o trenutnem poteku postopka pove vlagatelj zahteve župan Slana.

Izjava

Ker seje niso sklepčne, se poslednično na njih ne more obravnavati ključnih dokumentov, ki urejajo delovanje in usmeritev občine, zlasti proračuna, ki za tekoče leto še ni sprejet. Slana zato opozarja, da so že ogroženi nekateri projekti, kot je gradnja vodovodnega omrežja sistema C, ki je projekt več občin na Pomurskem.

Izjava

Eden izmed svetnikov, ki bojkotira seje občinskega sveta, je Ivan Fras. V nadaljevanju predstavi, zakaj se je z nekaterimi svetniškimi kolegi odločil, da se sej ne bo udeleževal.

Izjava

V tem, da se je Slana za pomoč, da se preseka gordijski vozel, obrnil na vlado, Fras vidi obupan poskus premika z mrtve točke.

Izjava

Kako vsakasebi sta si sprti strani, je razvidno tudi v opredelitvi do predloga, da celotna občinska oblast skupaj odstopi in se poda na predčasne volitve. Konsezna ni namreč niti o tem, kdo je prvi predlagal tako potezo, župan ali svetniki ...

Izjava

Poleg očitkov o samovoljnem vodenju sej za kamen spotike v občini velja gradnja novega vrtca, ki ga v Svetem Juriju ob Ščavnici močno potrebujejo. A zakaj bi že imeli vrtec, če se lahko prej še pregovarjajo o tem, kakšen vrtec pravzaprav želijo? Župan si prizadeva za petoddelčnega, ki naj bi zadostil potrebam po varstvu otrok, svetniki pa navijajo za štirioddelčnega, saj naj bi se tako po nekaterih ocenah – natančnih podatkov o investiciji še niso prejeli – izognili za milijon evrov dražji županovi rešitvi.

Kakorkoli - bog obrača, človek obrne, če si še sami privoščimo sklic na Sveto pismo. Župan Slana vse očitke zavrača in v postopanju svetnikov vidi napad nase kot župana.

Izjava

Nova priložnost, da se župan in svetniki znova sestanejo v polni zasedbi, bo že jutri, ko je razpisana nova redna seja občinskega sveta. Morda bodo, tudi v luči tega, da lahko v prihodnosti o njihovi usodi odloča druga instanca, torej vlada in ne oni sami, zavzeli konstruktivnejšo in odgovornejšo držo, predvsem do občanov, ki so jih izvolili na položaje.

Ob 8. uri

V mednarodni skupnosti se vrstijo ostri odzivi na državni udar, ki ga je le nekaj ur pred novim sklicem parlamenta izvršila mjanmarska vojska. Da se je treba zediniti za demokracijo, sta pozvala vodilna moža Organizacije združenih narodov in Evropske unije, generalni sekretar Antonio Guterres in visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell, ameriški predsednik Joe Biden pa je zagrozil s ponovno uveljavitvijo sankcij proti Mjanmaru, če vojska ne bo ustavila udara in izpustila aretiranih politikov, med katerimi sta tudi predsednik države Vin Mjint in premierka Aung San Su Či. Odzvala se je tudi Kitajska, ki ima na sosednjo državo, do leta 1989 znano pod imenom Burma, občuten vpliv. Kitajsko zunanje ministrstvo se je zavzelo za spoštovanje mjanmarske ustave, je pa za razliko od večine zahodnih držav zavzelo bolj nevtralno stališče in državnega udara ni neposredno obsodilo.

Poraženi predsedniški kandidat Robert Kyagulanyi, znan pod umetniškim imenom Bobi Wine, se je odločil, da rezultat predsedniških volitev, ki so v Ugandi potekale 14. januarja, izpodbija po sodni poti. Na sodišče je namreč vložil zahtevo za razveljavitev rezultatov volitev, po razglasitvi katerih je šesti zaporedni mandat pripadel Yoweriju Museveniju, ki več kot 40-milijonski državi vlada vse od leta 1986. Prejel je 58 odstotkov glasov, Kyagulanyi pa 35; ker slednji trdi, da je prišlo do volilnih nepravilnosti in prirejanja rezultatov, zahteva ponovno glasovanje. V Musevenijevi stranki Nacionalno gibanje upora Kyagulanyijevo potezo, da poišče sodno varstvo, vidijo kot dokaz, da je sodstvu moč zaupati, da bo pravici zadoščeno, hkrati pa menijo, da gre za način, kako se ne soočiti z volilnim porazom in tega ne priznati pred lastnimi volivci. 

Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je začasno odpravil zahtevo po soglasju vlade pri razpisu za vpis na fakultete za naslednje študijsko leto. Člani odbora so potrdili amandma Levice k osmemu protikoronskemu zakonodajnemu svežnju, ki sledi predlogu podpisnikov peticije proti uničevanju javnega visokega šolstva in znanosti ter ki visokošolskim zavodom omogoča, da lahko sami odločajo o številu razpisanih vpisnih mest za posamezne programe in smeri. Tako očitno ne bomo priča vladnemu vmešavanju zadnjih dni, ki bolj kot ne vzbuja vtis kolobarjenja visokošolske sfere po principih planskega gospodarstva. Predlog PKP 8 bodo poslanci na izredni seji državnega zbora obravnavali danes.