Pariškega dogovora BRITOFF

Kitajski ljudski kongres je potrdil predlog pariškega sporazuma. V četrtek, ko v kitajsko mesto Hangzhou na elitno srečanje G20 pride ameriški predsednik Barrack Hussein Obama II., naj bi ratifikacijo napovedal tudi on. Kitajska in ZDA naj bi tako skupaj pritisnila še na druge udeleženke srečanja dvajsetih vodilnih gospodarstev, da tudi one ratificirajo decemberski pariški dogovor. Da COP21 stopi v veljavo, ga mora doma potrditi vsaj 55 od 180 podpisnic. Kitajska je 24. država, ki je sporazum ratificirala tudi doma.

V okviru podnebnega dogovora mora kitajska zmanjšati ogljične emisije na 65 odstotkov vrednosti emisij na enoto bruto domačega proizvoda iz leta 2005. To ne pomeni nujno, da bo Kitajska ogljične emisije samo zmanjševala. Glede na dogovor mora vrh onasneževanja doseči v letu 2030.

Slovenija pariškega dogovora še ni ratificirala. Slovenski zakonodajalci čakajo, da ga najprej potrdi Evropski parlament v Bruslju. Več o pariškem ponebnem dogovoru, njegovih ciljih in zakaj ne bo prinesel rešitve za segrevanje okolja lahko izveste, če prisluhnete oddaji Krasni zeleni svet.

Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je napovedal popolno zaprtje migrantskega taborišča v Calaisu, poimenovanega džungla. Kot smo že poročali, se je tam v zadnjih mesecih močno povečalo število prebivalcev, večinoma Afričanov, ki bi radi skozi tunel pod Rokavskim prelivom prišli do obljubljene dežele Velike Britanije. V taborišču tako močno primankuje osnovnih življenjskih potrebščin, Francija pa ima visoke stroške s policijo, saj je vseskozi na dolžnosti veliko število policajev, ki lovijo slepe potnike na vlakih in tovornjakih. Za ponedeljek so v Calaisu napovedani tudi protesti lokalnega prebivalstva, ki zahteva zaprtje taborišča. Cazeneuve je lokalnemu prebivalstvu zatrdil, da bo taborišče podrto v celoti v enkratni akciji, njegovi prebivalci pa bodo nastanjeni v drugih delih Francije. Vikend si lahko okrajšate tudi s poslušanjem oddaje Svoboda, enakost, solzivec, ki govori o rušenju dela taborišča v Calaisu v začetku letošnjega leta.

Turški pravosodni minister Bekir Bozdag je napovedal množično izpustitev zapornikov iz turških zaporov. Že v petek naj bi izpustili več kot 33000 zapornikov, vseh pa naj bi bilo 38000. Kaznjenci sicer niso amnestirani, nadaljevanje kazni pa bodo prestajali pogojno. Izpust bo prišel v poštev samo za zločine storjene pred 1. julijem 2016. S tem bo Turčija naredila prostor za obsojene guleniste, ki bodo spoznani za sokrive poskusa izvedbe državnega udara. V četrtek so turške oblasti sporočile, da so suspendirali že 43000 zaposlenih v javnih institucijah.