Pirat William Kidd

Osma

Tokratni drugi torkov BritOFF, ki je običajno posvečen organiziranemu kriminalu, bo za trenutek opustil ustaljeno prakso poročanja o aktualnih ilegalnih dejavnostih te ali one kriminalne skupine ali skupinice in zajadral v zgodovinske vode. Natančneje morja - morja ob obali Madgaskarja, kjer so ameriški raziskovalci v ladijskih razbitinah odkrili zaklad pirata Williama Kidda.

William Kidd seveda ni kakšen novodobni lik, anglosaški avanturist, ki bi se pridružil popularnim somalijskim piratom pri ustrahovanju bogatih zahodnih tovornih ladij v Adenskem zalivu. Gre za okoli leta 1645 na Škotskem rojenega pomorskega kapitana, ki je sprva britanskim oblastem pomagal pri lovu na pirate, nato pa, najverjetneje sledeč vzhodnjaški modrosti “če sovražnika ne moreš premagati, se mu pridruži”, prestopil v njihove vrste in, kot izročilo predaja večstoletni mit, postal strah in trepet širnih svetovnih morij. Novejše raziskave potrjujejo mitološkost Kiddovih piratskih razsežnosti, saj naj bi bili številni drugi gusarji precej uspešnejši pomorski maherji. Uspešen ali ne, Kidda je njegova piratska pot pripeljala do bridke usode.

Pirata Williama Kidda so namreč leta 1698 britanske sile ujele med plenjenjem neke ladje, ga zajele, nato pa ga je zaslišal tudi sam britanski parlament. Doletela ga je najstrožja kazen in leta 1701 so ga usmrtili. Ob Kiddovi smrtni obsodbi in po njej pa je ostala skrivnost, kje se nahaja njegovo naropano bogastvo. Britanske oblasti ga niso uspele zapleniti in neraziskano je vznemirjalo številne raziskovalce.

Številni, ki so se nadejali Kiddovega zaklada, so lahko zdaj delno pomirjeni. Američanom je v ladijskih razbitinah na dnu morja ob Madagaskarju med drugim uspelo najti 50-kilogramsko srebrno palico, toda preiskali so samo dve ladji od 13-ih, kolikor naj bi se jih nahajalo na območju otoka, med njimi tudi Kiddovo galejo Avantur. Najdeno srebrno palico so ameriški raziskovalci podelili predsedniku Madagaskarja Heryju Rajaonarimampianini, ostalim lovcem na zaklade pa preostane upanje, da tudi ostale ladijske razbitine skrivajo podobne skrivnosti zloveščega pirata Williama Kidda.

Sedma

Francoski predsednik Francois Hollande je kot prvi zahodni voditelj po decembra napovedanem izboljšanju ameriško-kubanskih odnosov obiskal Havano in Washington ter v skladu z otoplitvenimi trendi pozval k čimprejšnjem koncu pol stoletja trajajočega ameriškega embarga Kube. Hollande se ob tem ni pozabil pohvaliti, da je Francija, ki je od leta 1991 naprej v Generalni skupščini Združenih narodov, glasovala za odpravo embarga in vedno zagovarjala odpravo dolgotrajnih ekonomskih ukrepov, ob tem pa izrazil upanje, da bodo njegovemu pozivu sledili tudi drugi zahodni politiki. O normalizaciji odnosov s Kubo se od lanskega aprila sicer pogaja tudi Evropska unija, ki jo naslednji krog pogovorov čaka junija, dogovor pa je pričakovan do konca leta.  

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je Varnostni svet Združenih narodov prosila za podporo pri evropskem boju proti organiziranim skupinam tihotapcev migrantov čez Sredozemske morje. Evropska unija pripravlja načrt, po katerem bi se tihotapcev na afriški strani Sredozemlja lotili z vojaškim posredovanjem, za potrditev resolucije po 7. poglavju ustanovne listine Združenih narodov, ki predvideva tudi uporabo sile, pa Bruselj želi avtorizacijo in pomoč Varnostnega sveta. EU ob tem pričakuje “befel” slednjega tudi za delovanje na teritorialnih obalah Libije. Nasprotovanje uporabi sile kot prehudemu ukrepu je pred časom že izrazil ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin; da se Bruselj problema migracij loteva na napačnem koncu, pa opozarjajo tudi številne humanitarne organizacije.  

Slovenska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu prve skupine v 7. poskusu vendarle prišla do prve zmage. V revialni tekmi, ki ni odločala o ničemer, saj si je Danska obstanek že zagotovila, Slovenija pa izpadla, je slednja slavila z edinim zadetkom na tekmi, ki ga je v 10. minuti dosegel Žiga Pance. Z zmago je reprezentanca sicer prišla do prvih točk, ki pa bodo ob dejstvu, da je bilo moštvo že pred tekmo brez vsakršnih možnosti za obstanek v elitni skupini, hitro odšle v pozabo. Slovenija bo novo uvrstitev v prvo skupino svetovnega hokeja prihodnjo leto lovila v stopničko nižje rangiranem tekmovanju, a brez do sedanjega selektorja Matjaža Kopitarja, ki je po tekmi z Dansko zaradi negativne klime okoli reprezentance po 5 letih dela na tem mestu odstopil.