Policijsko zbiranje podatkov

V današnjem Neuradnem listu Radia Študent se posvečamo zakonu o nalogah in pooblastilih policije, o katerem je trenutno veliko govora zaradi prekomerne sile, ki jo je uporabila policija na ljubljanskih ulicah. Tokrat se osredotočamo na spremembe in dopolnitve zakona, ki so bile nujne zaradi odločitve ustavnega sodišča iz leta 2019. Sodišče je na zahtevo varuha človekovih pravic opravilo oceno ustavnosti četrtega odstavka 113. člena zakona, ki policiji daje pooblastilo za uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic, s čimer ji omogoči preventivno preverjanje potnikov v prometu. Ustavno sodišče je sporne določbe zakona razveljavilo, saj je ugotovilo, da so v neskladju z zahtevo 38. člena ustave, da je obdelovanje osebnih podatkov predmet zakonskega urejanja – to urejanje pa mora biti jasno in pomensko določljivo, torej v skladu z načeli pravne države.

Novela zakona o nalogah in pooblastilih policije iz leta 2017 je predvidevala uveljavitev novega tehničnega sredstva, ki bi omogočilo avtomatizirano preverjanje registrskih tablic. V praksi to deluje tako, da sistem fotografira registrsko tablico in potem ta podatek primerja z drugimi evidencami osebnih podatkov. Namen takšne tehnološke posodobitve je po besedah takratnega zakonodajalca bil dvojen, in sicer zagotavljanje prometne varnosti ter iskanje oseb oziroma predmetov. Poleg prometne varnosti naj bi ukrep omogočil učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu, policija bi namreč lahko lažje delovala proaktivno. Kljub temu pa je treba premisliti, kakšne posledice bi imelo zbiranje podatkov, ki bi omogočilo odkrivanje takšnega in drugačnega kriminala. 

Podatek o registrski tablici je osebni podatek, ki se ga samodejno primerja z drugimi evidencami osebnih podatkov, šele potem pa se lahko policija odloči, ali je treba vozilo oziroma voznika dodatno preveriti. Vsako obdelovanje osebnih podatkov pomeni poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena ustave, ki v drugem odstavku določa, da mora biti vsakršen poseg v to pravico zakonsko urejen. Ukrep optične prepoznave tablic vključuje dva koraka obdelave, zbiranje podatkov in nato primerjanje z drugimi evidencami. Oba koraka obdelave podatkov pomenita samostojen poseg v pravico do varstva osebnih podatkov in zato zahtevata Pozakonsko razdelano ureditev obdelave osebnih podatkov. Izpodbijana ureditev ni bila skladna s to zahtevo, zato jo je sodišče razveljavilo. V zakonu na primer ni bilo jasno določeno, s katerimi evidencami se bodo pridobljeni podatki primerjali.

Spremembe zakona, ki so trenutno v usklajevanju v službi vlade za zakonodajo, natančneje določajo uporabo sistema za prepoznavanje registrskih tablic in popravljajo ustavne pomanjkljivosti prejšnjega zakona. Omejilo se je na primer maksimalno obdobje, v katerem je še dopustno hraniti podatke primerjave med evidencami. Prejšnji zakon je postavil sedemdnevno dobo, novi zakon to omejuje na 48 ur. 

Poleg usklajevanja z odločbo ustavnega sodišča zakon nadgrajuje normativni okvir posameznih odločb in se usklajuje s pravnim redom Evropske unije. Implementira se na primer uredba, ki zasleduje plemeniti cilj učinkovitosti in uspešnosti mejnih kontrol na zunanjih mejah ter krepi evropsko varnost, če na kratko povzamemo misli evropskih poslancev. S predlaganimi spremembami bo tako v primeru, da tujec poskuša nedovoljeno prestopiti mejo oziroma jo prestopi, mogoč odvzem biometričnih podatkov na kraju postopka in njihovo primerjanje v evropskih evidencah. Poleg možnosti odvzema prstnih odtisov ter fotografiranja osebe, ki je poskušala nedovoljeno prestopiti mejo, se s predlagano spremembo navedeno pooblastilo širi tudi na osebo, ki ji je bila zaradi nezakonitega prebivanja v državi izdana odločba o vrnitvi. Zakonodajalec pa dodaja, da pri tem zadošča odvzem prstnih odtisov in zato v predlaganem zakonu ni več možnosti odvzema odtisov dlani.