Pravica do popravila

10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološko obarvanem Britoffu. Današnje dopoldne bomo popestrili z razglabljanjem o pravici do popravila naprav.

Družba / Tehno klistir

Načrtovana zastarelost

Elektronski odpadki in pravica do popravila

Jurij Podgoršek

 / 16. 7. 2018

Po zatrjevanju tehnološkega portala Motherboard bo varnostni čip T2, ki je vgrajen v letošnji Applov Macbook Pro in iMac Pro, v prihodnje onemogočal neodvisno popravilo računalnikov. Podrobnosti naj bi razkrival servisni dokument, ki je bil Applovim pooblaščenim servisom poslan prejšnji mesec. Zamenjavi določenih komponent, recimo zaslona, matične plošče ali čitalnika prstnih odtisov, bo tako moral slediti še programski pregled ustreznosti z Applovim konfiguracijskim orodjem. V nasprotnem primeru bo čip T2 zagon računalnika povsem onemogočil. Applovo konfiguracijsko orodje je seveda na voljo zgolj pooblaščenim serviserjem, njegova uporaba pa zahteva tudi servisno prijavo v Applov oblak. Novost sicer še ni v uporabi.

Neodvisni serviserji pa so Applovih težnej po monopolizaciji popravljanja Applovih izdelkov že navajeni. Skoraj do konca leta 2016 so iPhone popravljali zgolj uradni Applovi servisi. Tudi kasneje so smeli neodvisni serviserji popravljati zgolj zaslone in baterije, seveda z originalnimi deli.

Politika / BritOFF

BritOFF elektronskih smetišč

Zahodna Afrika kot pokopališče evropske zavržene elektronike

Neja Repe

 / 26. 4. 2018

Kalifornijskim kmetom pa je v serviserski bitki s proizvajalcem traktorjev John Deere nogo podstavila kar njihova lastna lobistična organizacija. California Farm Bureau je prejšnji mesec namreč zmagoslavno razglasila, da bo John Deere odsedaj kmetom dobrodušno omogočil vpogled v programsko diagnostično orodje. Zagotovil naj bi celo servisna navodila. Ah, kakšna zmaga! Zamolčali pa so, da John Deere še vedno ne dovoli nepooblaščenih popravil svojih traktorjev. Po domače, kaj ti pomaga, če veš, kateri senzor je fuč, če ga še vedno ne smeš sam zamenjati. In ne samo to, ne smeš spreminjati niti nastavljenih vrednosti v programski opremi. John Deere tako kot Apple namreč vsako nepožegnano diagnostiko smatra kot kršitev avtorskih pravic. V kalifornijski državi se sicer kmetom obeta, da se jim ne bo treba znova zateči k ukrajinskim hekerskim različicam Deerovega programja. Marca letos je bil namreč v obravnavo vložen predlog zakona, ki bi kmetom zagotovil pravico do samostojnega popravila kmečke mehanizacije.

Nekoliko bolje pravici do popravila kaže v EU. Evropska komisija je včeraj sporočila, da bo paket sprememb za trajnostno zasnovo izdelkov predala v glasovanje Svetu Evropske unije. Paket se v glavnem nanaša na okolju prijaznejšo proizvodnjo in vzdrževanje bele tehnike. Rezervne dele bi proizvajalci tako morali zagotavljati še sedem let. Poleg tega bi morali poskrbeti tudi za servisna navodila in se izogibati praksam, zaradi katerih je proizvod težko odpreti ali zamenjati njegove sestavne dele. Države članice bodo o paketu glasovale predvidoma konec leta. Slovenija se do debate ni aktivno opredeljevala, izid glasovanja pa je negotov.

Tudi pri nas je zaradi onemogočanja neodvisnih serviserjev že julija lani zaropotala Javna agencija RS za varstvo konkurence. Takrat je namreč uvedla preiskavo proti Renaultu, ker naj bi servisna navodila in usposabljanja zagotavljal samo svojim pooblaščenim serviserjem. Renault pa ni čakal na izid preiskave, temveč se je maja letos prostovoljno zavezal, da bo neodvisnim serviserjem omogočil enakovreden dostop do servisnih informacij.

8:05

Poljski predsednik  Andrzej Duda je kljub tekočim postopkom pred Sodiščem EU in domačim upravnim sodiščem imenoval 27 novih vrhovnih sodnikov. Zaradi sporne reforme vrhovnega sodstva je Evropska komisija konec septembra Poljsko tožila pred Sodiščem EU in zahtevala začasno odredbo, ki bi razveljavila vpeljane spremembe. Poljsko vrhovno upravno sodišče prav tako še odloča o pritožbah sodniških kandidatov, ki niso prejeli soglasja vrhovnega sodnega sveta. Načelo neodvisnosti sodstva po navajanju Evropske komisije krši predvsem znižanje upokojitvene starosti sodnikov vrhovnega sodišča s 70 na 65 let in posledično predčasno upokojitev tretjine vseh vrhovnih sodnikov.

Na svojem prvem delovnem obisku v Bruslju pa se je mudil premier Marjan Šarec. Šarca sta med drugim sprejela tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se ni mogel vzdržati komentiranja Šarčeve mladosti. Šarec mu je domnevno ponovno potrpežljivo razložil slovenska stališča do arbitražne razsodbe, Juncker pa je domnevno ponovno pazljivo poslušal razlago. Šarec konkretnih pričakovanj do ukrepanja Evropske komisije ni želel obelodaniti. Je pa zato podprl Frontexovo skupno varovanje zunanjih evropskih meja in poudaril ključnost fiskalnega pravila pri sprejemanju proračuna.

Zunanji minister Miro Cerar je medtem na delovnem kosilu gostil visoko komisarko Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet. Po navedbah zunanjega ministrstva so med lepim razgledom na Bled razpravljali predvsem o vprašanjih migracij, Romov in ratifikacij mednarodnih pogodb. Obisk visoke komisarke je potekal v okviru posveta o delovanju Sveta ZN za človekove pravice, ki mu trenutno predseduje Slovenija. Komisarka Bachelet pa se je že prejšnji mesec zamerila sosednji Italiji, ker je zaradi poročil o nasilju nad migranti in Romi napovedala prihod preiskovalcev OZN v državo.