Pridobitna pomoč

1005

Dobro jutro, dober dan. Poslušate Neuradni list, BritOFF Aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Danes o predlogu zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije, krajše ZMRSHP.

Ministrstvo za zunanje zadeve v predlogu zakona navaja, da je Republika Slovenija leta 2016 za uradno razvojno pomoč namenila 0,19 odstotka svojega bruto nacionalnega dohodka. Leta 2005 je ob pripravi veljavnega zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije zanjo namenila 0,1 odstotka BND. V skladu z zavezami, sprejetimi na zasedanju Sveta Evropske unije mora do leta 2030 znašati vsaj 0,33 odstotka. Tako so na ministrstvu ocenili, da je čas za novi zakon.

Predlog zakona ureja več področij, ki naj bi Sloveniji v teoriji zagotovila hitrejše in učinkovitejše deljenje razvojne in humanitarne pomoči. Med drugim uvaja novost na področju sodelovanja z zasebnim sektorjem. Ta je predvidena že v aktualnem zakonu, s predlogom zakona pa se omogoča delovanje zasebnega sektorja, ki je lahko tudi pridobitno.

Vloga zasebnega sektorja ni natančno predvidena. Daje pa vpogled v to, kako imajo to področje urejene države, ki jih predlagatelj navaja kot dobre vzornice.

Danska. Tamkajšnje ministrstvo danskim podjetjem ponuja spodbude za iskanje novih poslovnih priložnosti v partnerskih državah. Država prav tako finančno pomaga danskim investitorjem s subvencijami pri infrastrukturnih projektih. Nedavno je dansko ministrstvo za zunanje zadeve ukinilo enega od programov, saj je bilo ugotovljeno, da je zaradi programa sicer prišlo do gospodarske rasti in transferja tehnologij v partnerske države, a je bil vpliv tega na zaposlenost in trajnostni razvoj zanemarljiv. Poleg tega je revizija ugotovila možno neskladnost s pravili EU o državnih subvencijah.

Norveška. Norfund je sklad, katerega naloga so komercialne naložbe v podjetja, ki zaradi visokega tveganja teh ne morejo pridobiti po tradicionalnih poteh. Norfund opravlja komercialne naložbe v obstoječa ali nova podjetja v partnerski državi. Pri tem postane bodisi eden od solastnikov v podjetju bodisi podjetju nameni posojilo.

Finska. Podobno kot Norveška ima Finska poseben sklad za mednarodno razvojno sodelovanje, imenovan Finnfund. Njegov glavni namen je prav tako financiranje tveganih investicij v partnerske države. Pomembnejša razlika je predvsem v tem, da je sklad namenjen predvsem finskim družbam.

Slovaška. Zasebni sektor na to področje s shemo malih donacij in subvencioniranimi posojili vključuje Agencija za mednarodno razvojno sodelovanje. Torej je ime Slofund še na voljo.

0805

...

...

...