Primer Ćuruvija

Osma

Tranzicija in proces kvazi demokratizacije balkanskih dežel, ki so vzniklnile na pogorišču nekdanje Jugoslavije, ob strani puščata precej manj demokratično obravnavanje medijev in novinarske svobode. Ob takšnih in drugačnih bolj ali manj subtilnih pritiskih so pogosta praksa omejevanja novinarske avtonomije in kritičnega poročanja tudi fizični napadi na novinarje in celo atentati. Primerov je na pretèk, od umorjenega urednika hrvaškega tednika Nacional Iva Pukanića preko serije napadov na novinarje v Črni gori do urednice Insajderja na beograjski televiziji B92, ki naj bi jo po navedbah srbske policije hotel ubiti srbski kriminalnih vrh. Med vsemi pa še vedno izstopa primer atentata na ustanovitelja časopisov Dnevni telegraf, Nedeljni telegraf in Evropljanin Slavka Ćuruvijo, ki tudi po več kot petnajstih letih še vedno ni dobil epiloga.

Stvari so se v zadnjem letu v primeru umora Ćuruvije vendarle začele premikati in beograjsko specializirano sodišče je po dolgotrajnem predkazenskem postopku in vložitvi uradne obtožnice prejšnji teden napovedalo začetek sojenja v prvih dneh junija. Prvoobtoženi nekdanji načelnik srbske Službe državne varnosti, s srbsko kratico DB, Radomir Marković, nekdanji šef beograjske centrale DB Milan Radonjić, glavni obveščevalni inšpektor v Drugi upravi resorja Ratko Romić in pripadnik rezervnega sestava tega resorja Milan Kurak bodo na zatožno klop prvič sedli 1. junija, specializirano tožilstvo pa v procesu na podlagi predloženega dokaznega gradiva predlaga zaslišanje 90 prič.

Krivdo četverice nekdanjih vodilnih funkcionarjev srbske Službe državne varnosti, ki jih tožilstvo bremeni nizkotnega in načrtovanega umora priznanega srbskega novinarja, bodo, če bo predlog tožilstva sprejet, poskušali razjasniti nekdanji sodelavaci obtoženih iz DB, kot ključno pričo pa tožilstvo navaja nekdanjega pripadnika Enote za specialne operacije in sodelavca DB Milorada Ulemeka Legije.

Legija, ki je v sodelovanju z Zemunskim klanom za DB izvrševal umore političnih nasprotnikov in opozicije, je s prostovoljnim pričanjem o nečednostih vrha Službe državne varnosti januarja lani sprožil celoten proces in omogočil aretacije osumljenih in kasnejšo vložitev obtožnice. Tudi na podlagi Legijinega pričanja sta bila 13. januarja lani aretirana Romić in Radonjić, ki se še vedno nahajata v priporu, Marković na začetek sojenja čaka v zaporu, kjer prestaja 40-letno kazen, četrti obtoženi Milan Kurak pa se nahaja na begu. Milorad Ulemek Legija zaradi svoje vloge izvrševalca umazanih del, zaradi umora politikov Ivana Stambolića in Zorana Đinđića prestaja tudi dolgo zaporno kazen, lahko po mnenju mnogih pomaga pri razjasnitvi, kakor se je izrazil posebni tožilec Miljko Radisavljević, ene najtemnješih lis v bližnji srbski zgodovini. Jelena Ćuruvija Đurica, častna predsednica Fundacije Slavka Čuruvije.

izjava

Fundacija Slavka Ćuruvije in srbska novinarska javnost upata, da bo sodni proces pripeljal tudi do naročnikov novinarjevega umora. Če spomnimo, Ćuruvija je 11. aprila 1999 padel pod streli v bližini prostorov Marketinga Dnevnega Telegrafa, v streljanju pa je bila težje poškodovana tudi njegova žena Branka Prpa. O mogočih ozadjih se je začelo takoj špekulirati, dejstvo pa je, da se je Ćuruvija po sporu z Miro Marković, vplivno soprogo Slobodana Miloševića, znašel na udaru kritik tako prorežimskih medijev kot tudi politikov, ki so ga zaradi njegovega kritičnega poročanja o srbskem delovanju na Kosovu označili za narodnega izdajalca.

izjava

K razjasnitvi umora Ćuruvije pa bo morda pomagal tudi srbski premier Aleksandar Vučić, ki ga je kot pričo predlagala obramba. Ta je bil v času političnega pregona Slavka Čuruvije na čelu Ministrstva za informiranje, ki je po tedanjem rigoroznem Zakonu o informiranju ostro kaznovalo kasneje umorjenega novinarja in njegove medije.  

izjava

Neglede na razplet sojenja in morebitno razkritje ozadja brutalnega umora Slavka Ćuruvije, problem omejevanja novinarske svobode s fizičnimi napadi v Srbiji ostaja. Kot pojasnjujejo v Fundaciji Slavka Ćuruvije so samo lani zabeležili 22 primerov groženj in napadov na novinarje, še vedno pa ostajajo povsem nepojasnjeni tudi nekateri umori pripadnikov  predstavnikov sedme sile. Jelena Ćuruvija Đurica, častna predsednica fundacije.       

izjava

Sedma
 

Poslanci srbske manjšine s Srbske liste so potem, ko jim je kosovska vlada obljubila več odločevalske moči, prekinili z nekaj več kot dva meseca trajajočim bojkotom. Devet poslancev Srbske liste se na delo vrača po napovedi kosovskih oblasti, da bodo imeli ključno vlogo pri odločanju o ustavnih spremembah, potrebnih za ustanovitev posebnega sodišča za vojne zločine med kosovskim konfliktom in po njem na koncu 90-ih.

Koalicija kosovskega premiera Ise Mustafe za ustavne spremembe v 120-članskem parlamentu potrebuje dvotretjinsko večino. Poslanci Srbske liste so z bojkotom začeli zaradi odstavitve srbskega ministra v kosovski vladi Aleksandra Jablanovića, ki naj bi žalil albansko skupnost. Bojkotu sta se v februarju pridružila tudi srbski namestnik predsednika kosovske vlade Branimir Stojanović in Jablanovićev naslednik Dalibor Jevtić, ki pa se po obljubi kosovskih oblasti prav tako vračata na delo.

Savdska Arabija in sunitske zaveznice po kratki prekinitvi v preteklem tednu že nekaj dni nadaljujejo z napadi na oporišča Hutijev in drugih uporniški sil v Jemnu. Letala zavezništva so v zadnjih napadih operirala na jugu države, kjer so v Ataku, prestolnici pokrajine Abjan, napadli 5 šol, ki naj bi jih uporniki spremenili v vojaške utrdbe. Koalicijsko letalstvo je ob tem napadlo uporniške položaje na obrobju mesta Loder v Abjanu, srditi spopadi med hutijskimi in pridruženimi uporniškimi silami ter borci, zvestimi odstavljenemu jemenskemu predsedniku Abedrabu Mansurju Hadiju, pa se nadaljuje tudi v mestu Taiz, ki leži v osrednjem delu Jemna.  

Indijski premier Narendra Modi je med obiskom predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasa Bacha v Indiji zanikal možnost, da bi se Indija potegovala za izvedbo olimpijskih iger leta 2024. To možnost so v zadnjih mesecih intenzivno ponujali indijski mediji, kot denimo časnik Indian Ekspress, ki so med drugim poročali, da naj bi premier že naročil izdelavo študije o prednostih in slabostih izvedbe olimpijski iger. Modi je danes takšne špekulacije zavrnil; da na srečanju ni bilo govora o indijski kandidaturi, pa je potrdil tudi Bach, ki je ob tem dodal, da bi bilo za kaj takšnega že pozno, glede na to, da bodo igre potekale že čez 9 let. Indija sicer še nikoli ni gostila športnega tekmovanja na tem nivoju, je pa v preteklosti dvakrat gostila azijske igre, pred štirimi leti pa tudi igre Commonwealtha, ki pa so zaradi korupcijskih škandalov pustile precej slab končni vtis.