Protestni britoff

Poljaki nadaljujejo s protesti proti konzervativni vladi pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost. Po besedah oblasti se je včeraj v Varšavi zbralo približno 30 tisoč ljudi, ki so svoj shod začeli pred Ustavnim sodiščem. Zahtevali so opustitev reforme ustavnega sodišča, ki zaostruje pogoje za sprejem odločitev s strani sodišča. Omenjena reforma je tudi razlog grožnje s sankcijami s strani Evropske komisije. Ta je Poljski do konca oktobra naložila odpravo ukrepov, ki jih vidi kot kršenje evropskih pravil. Protestniki so izražali tudi nasprotovanje nedavni odločitvi parlamenta, da izmed dveh predlaganih reform pravice do splava v nadaljno obravnavo spusti le tistega, ki bi omenjeno pravico dodatno omejil.

Na ulicah so tudi Finci. Po podatkih policije se je na shodu proti rasizmu v Helsinkih zbralo približno 15 tisoč ljudi, manjši shodi pa so se odvili v več mestih po državi. Povod za proteste je nedavni uboj Jimi-ja Karttunen-a, ki so ga zaradi pljuvanja v smeri udeležencev nacističnega protesta domnevno zadele pesti enega izmed vidnejših finskih neonacistov Jesse-ja Torniainen-a, zaradi udarca v glavo pa je kasneje umrl. Enega izmed protestnih shodov se je udeležil tudi finski premier Juha Sipilä, ki je v kratkem napovedal nove ukrepe proti tako imenovanim skrajnim skupinam.

V Madridu pa se je zbralo nekaj več kot 1000 podpornikov režima Francisca Franca. Nasprotujejo namreč nameri mestnih oblasti, da bi preimenovala mestne ulice in trge, katerih imena domnevno poveličujejo Francovo vladavino, čeprav jih k temu zavezuje zakon iz leta 2007. Protestniki so še posebej stopili v bran José-ju Millán-u Astray-u, nekdaj prvem propagandistu fašističnih oblasti. Millan Astray je znan po soočenju s filizofom in pisateljem Miguel-om de Unamuno-m, v katerem mu je zabrusil "smrt inteligenci, naj živi smrt!". Ulica, ki trenutno nosi Astray-evo ime naj bi se preimenovala v "Avenida de inteligencia".