Rafael Benvenisti

Deseta

Lik, ki je zaznamoval pričujoči teden, je navdušenec nad močjo privatnega kapitala in zavezanec rešitvi dveh držav na območju Izraela in okupirane Palestine. Rafael Benvenisti, je kot svetovalec predsednika Izraela Šimona Peresa prisostvoval oblikovanju jordansko-izraleskemu mirovnemu sporazumu, podpisanem v letu 1994 in bil kasneje pobudnik Iniciative doline miru, ki predvideva večjo ekonomsko sodelovanje in izmenjavo med Palestinci, Jordanci in Izraelci prek vzpodbujanja gospodarske dejavnosti na obmejnih območjih.

Preprosto idejo še najbolje ponazori poslovnež Stef Wertheimer, navajamo: "Ideja industrijskih parkov na Bližnjem vzhodu in na meji med Izraelom in njegovimi sosedami, je, da bodo parki zagotavili nova delovna mest, ki bodo ljudi obremenila dovolj, da se ne bodo imeli časa ukvarjati s terorizmom". Benvenisti je sicer poleg gospodarskega sodelovanja rešitev za trajnostni mir videl v bodočem skupnem upravljanju omejenih virov vode na območju Libanona, Sirije, Jordanije, Izraela in Palestine, zamisel pa je pred dvemi desetletji kronal s vzpostavitvijo razsoljevalnice vode v jordanskem zalivu Akaba ob Rdečem morju, ki bi poleg ustvarjanja pitne vode, prek kanala črpala še solno brozgo do usihajajočega Mrtvega morja.

Zamisel so dolga leta proučevali strokovnjaki Svetovne banke, ugotovili, da je izvedljiva, s podpisom izraelskega in jordanskega ministra za vodo pod skupno namero o gradnji in koriščenju vode ta teden, pa se začenja gradnja 190 kilometerskega kanala od Rdečega do Mrtvega morja in razsoljevalnice, ki naj bi sprva proizvedla do 80 milijonov kubičnih metrov pitne vode letno. Glede na zamisel Iniciative za dolino miru, naj bi ob kanalu zrasli turistični kompleksi, umetna jezera, industrijski parki, tudi prosto-trgovinska cona.

Dasiravno je originalna zamisel pri projektu vključevala okupirano Palestino, ki ima še največje težave z dostopom do pitne vode zaradi izraelske politike, ki onemogoča gradnjo ustrezne infrastrukture in za lastne potrebe celo črpa vodo iz podzemnega vira pod okupiranim ozemljem, je ta iz dogovora izvisela. Predstavniki izraelskih oblasti sicer obljubljajo, da bodo kmalu stekli pogovori z ljudstvom, ki vodo uvaža in za njo plačuje dvakrat več kot Izrael, ter, da bodo tudi ti deležni pitne vode iz razsoljevalnice v Akabi.

Deveta

Argentinsko sodišče je zavrnilo obtožnico proti predsednici države Cristini Fernandez de Kirchner, ki jo je tožilstvo obtožilo ščitenja iranskih funkcionarjev zaradi njihove domnevne vpletenosti v teroristični napad. Po mnenju tožilstva naj bi Kirchnerjeva ščitila Irance, ki so leta 1994 izvedli teroristični napad na judovski center v Buenos Airesu, v katerem je umrlo 85 ljudi, tega mnenja pa ni bil sodnik Daniel Rafecas, ki je obtožnico zavrnil kot neutemeljeno. Ščitenja Iranca je argentinsko predsednico obtožil že pokojni tožilec Alberto Nisman, ki pa je prejšnji mesec, preden je uspel vložiti obtožnico, umrl v sumljivih okoliščinah.

Združene države Amerike so zaključile z vojaško misijo v Liberiji, ki so jo v okviru spopadanja z epidemijo ebole sprožile pred petimi meseci. Epidemija ebole v Liberiji popušča, v skladu s tem pa se bo počasi zmanjševala tudi številčnost ameriške vojaške misije, ki trenutno sicer šteje približno 2.800 vojakov. Do konca aprila naj bi na afriškem vzhodu ostalo le še približno 100 vojakov, ki bodo ostali v pripravljenosti za primer, da bi se epidemija vrnila. Ameriška vojska je v Liberiji sicer pomagala pri usposabljanju za boj proti tej bolezni.

Člani parlamentarnega odbora za pravosodje in notranje zadeve so se seznanili z aktivnostmi Slovenije na področju boja proti terorizmu po pojavu bav-bava Islamske države. Po slišanem in razpravi so člani odbora sprejeli sklep, da razmere sicer ne terjajo preoblikovanja kazenskega zakonika, da pa vseeno podpirajo določene zakonske popravke, denimo spremembo zakona o Sovi, ki bo omogočil lažje spopadanje s pojavom terorizma.