S kipi na britof

Ob 10.05 

Rušenje kipov je zadnje dni ponovno zelo popularno. Protesti proti policijskemu nasilju so v ZDA, na primer v Richmondu, nekdanji prestolnici Konfederacije ameriških držav, sproti odnesli tudi nekaj kipov voditeljev Konfederacije. V drugih ameriških mestih napovedujejo odstranitev kipov, sedaj popisanih z antirasističnimi gesli, česar so si tamkajšnje temnopolte lokalne skupnosti že dolgo želele. V današnjem BritOFFu pa o argumentu, da z odstranitvijo kipov izkrivljamo zgodovino in pred družbo skrivamo temačne dele zgodovine. Oziroma: kako se bodo pa sedaj otroci naučili resnične zgodovine?

Kot prvo, radovednim otrokom nihče ne predpisuje spomenikov kot vir znanja namesto učbenikov in Madžari ne rabijo Stalinovih kipov, da bi kaj izvedeli o svoji zgodovini. Spomeniki so večinoma opomnik, kaj smo se odločili častiti oziroma kaj so častili njihovi postavljalci. V primeru spomenikov, povezanih s poraženo stranjo ameriške državljanske vojne, ki se je borila predvsem za ohranitev suženjstva, je za velik del odgovorna organizacija Združene hčerke konfederacije. Organizacija, ustanovljena leta 1894, ki so jo vodile ženske iz najbogatejših južnjaških družin, je razširjala kakršen koli material, ki je prikazoval poraženi Jug v plemeniti luči. Organizacija je zaslužna za večino konfederacijskih kipov z njihovo postavitvijo na svoji zemlji ali z lobiranjem lokalnih oblasti, naj s kipi »počastijo konfederacijsko kulturo« na javnih mestih. S svojim bogastvom so uspele utišati glasove nasprotnikov kipov konfederacijskih vojakov. Nekateri, med drugim general konfederacijske vojske Lee, so nasprotovali, ker so menili, da bi spomeniki preprečevali spravo. Drugi, na primer vojaki Unije, so nasprotovali spomenikom konfederacijskih vojakov, saj »so verjeli, da je izdajstvo nagnusno«. 

S kipi in literaturo, »pravično do Juga«, so Hčerke želele ustvariti podobo plemenitega Juga, kjer so bili sužnji srečni, vzrok vojne pa je bil spor o pravicah zveznih držav in ne suženjstvo. Pravilnega odgovora na vprašanje o glavnem vzroku za odcepitev Juga še vedno ne ve 62 odstotkov Američanov, tako uspešne so bile Hčerke in podobne organizacije. 

Poleg izkrivljanja zgodovine pa so kipi služili še kot sredstvo zastraševanja Afroameričanov. Večkrat so bili zbiralna točka pred rasističnimi zborovanji in linčanji. Večina jih je bila postavljenih med letom 1894 in prvo svetovno vojno, torej v času segregacijskih zakonov Jima Crowa in razcveta kukluksklana, ko so belci poskušali zavrteti čas nazaj in izničiti odpravo suženjstva ter podelitev volilne in drugih državljanskih pravic temnopoltim. Drugi porast v številu postavljenih kipov pa je bil v šestdesetih letih kot odziv na uspehe gibanja za državljanske pravice Afroameričanov. 

Ob 8.05 

Brazilsko vrhovno sodišče je določilo, da je vladno prenehanje objavljanja podatkov, povezanih s koronavirusom, nelegalno in da mora vlada nadaljevati z objavljanjem podatkov na spletni strani ministrstva za zdravje. Vlada je v nedeljo od tam namreč izbrisala podatke o pandemiji in oznanila prekinitev objavljanja podatkov o mrtvih in okuženih z novim koronavirusom, in sicer z razlago, da bodo tako podatke “prečistili”. Opozicijske stranke, ki so vložile presojo ustavnosti, so potezo označile kot poskus prikrivanja resnosti pandemije, ki je ubila več kot 37 tisoč ljudi. Brazilija, drugouvrščena po številu smrtnih žrtev virusa, sicer sprošča nekatere omejitve v Riu de Janeiru in Sao Paulu. 

Palestinska oblast je Evropski uniji, Rusiji, Organizaciji združenih narodov in Združenim državam Amerike poslala svoj predlog o ureditvi izraelsko-palestinskega konflikta. Palestinski načrt, ki je odgovor ameriškemu, predlaga ustanovitev demilitarizirane neodvisne Palestine na ozemlju Zahodnega brega in Gaze s prestolnico Vzhodni Jeruzalem. Po ameriškem načrtu “za mir na Bližnjem vzhodu” bi okupirani Zahodni breg v večjem delu pripadel Izraelu in prav tako Vzhodni Izrael. Palestinski predlog predlaga enakovredno izmenjavo obmejnih ozemelj. Januarski ameriški načrt je bil nemudoma zavrnjen s strani palestinske oblasti in Hamasa, saj ni upošteval niti ene palestinske zahteve. Palestinski zunanji minister Mohamed Štaje je EU, ki nasprotuje ameriškemu načrtu, pozval, naj pritisne na Izrael, da ta priključitve ozemlja Zahodnega brega ne bo izvedel, v nasprotnem primeru bo Palestina začela postopke pridobitve ustave in osamosvojitvenega začasnega parlamenta. 

Grčija in Italija sta po štiridesetih letih podpisali dogovor o določitvi svojih morskih meja, ki upošteva mednarodno pravo. Dogovor določa območje ekskluzivne ekonomske cone obeh držav v Jonskem morju, torej kjer lahko državi črpata nafto in druge naravne vire. Podoben dogovor sta lani sklenili Libija in Turčija, zaradi česar lahko sedaj Turčija črpa nafto na območjih blizu grških otokov. Libijsko-turški dogovor tako škoduje interesu Grčije, ki mu med drugim očita, da si prilašča pravico do morskega območja, ki pripada Kreti, medtem ko italijansko-grški dogovor ne posega v pravico otokov do njihovega morskega območja. Turško-libijskemu dogovoru nasprotujejo Evropska unija, Združene države in Rusija, kar Turčije ni odvrnilo od napovedi črpanja nafte v vzhodnem Sredozemskem morju.