Sestavljivih mobitelov BritOFF

OB 7:00

Na včerajšnji prvi obletnici prve mariborske vstaje proti lokalnim veljakom, ki je kasneje prerasla v vseslovensko ljudsko vstajo, so protestniki po večjih mestih spomin obeležili z mirnimi protesti proti politični eliti. V Ljubljani se je tako zbralo približno šesto ljudi, ki so Šubičevo ulico pred parlamentom zaprli za promet in se posedli na pločnik. V Mariboru se je kljub močnemu dežju zbralo okoli 800 protestnikov, ki so za promet zaprli Titov most in kasneje tako imenovanemu vstajniškemu županu, Andreju Fištravcu, sporočili, da je tudi on gotof. Fištravec je protestnike sicer pozdravil iz tujine in jim zaželel čimveč artikulirane glasnosti, ki naj jo zaslišijo predvsem tisti, ki jo morajo.

Težave s sproščanjem ljudske jeze pa imajo tudi na Kitajskem, kjer so trg nebeškega miru že skoraj povsem zaprli za javnost. Tradicionalno odprt prostor, velik kot 70 nogometnih igrišč in zasnovan z eksplicitnim namenom, da služi kot prizorišče velikopotezne politike, je namreč vse pogosteje ventil nezadovoljstva, kjer državljani postavljajo pod vprašaj avtoriteto komunistične partije. Ta se pravkar sestaja na pomembnem političnem vrhu, na Trgu pa se je v preteklih tednih zgodila prometna nesreča v kateri je umrlo pet ljudi, 38 pa je bilo poškodovanih. Še vedno je nejasno ali je bil dogodek dejansko nesreča ali naklepno dejanje Ujgurskih upornikov.

Študentska organizaciji Univerze v Ljubljani je včeraj na javni tribuni začela zbirati predloge za reorganizacijo in reformo. Več kot 70 zbranih študentov se je pogovarjalo o političnem zastopstvu, transparentnosti in nadzoru. Tekom debate je tako nastalo 27 novih predlogov za spremembe. Medtem je opozicijska skupina Iskra že izpolnila pogoje za referendum na katerem bodo študentom dali v presojo svoj predlog Statuta. Referendum pa so presenetljivo napovedali tudi v koalicijski skupini Povezani, na njem želijo domnevno presojati samo reformno skupino - od študentov torej pričakujejo, da se izrečejo ali sploh so za reformo ŠOU, ali ne.

OB 8:00

Združene države Amerike nič kaj diplomatsko ne zagovarjajo svojega vohljanja za tujimi voditelji. Vodja ameriške obveščevalne službe NSA James Clapper je namreč povsem odkrito povedal, da je odkrivanje intenc tujih voditeljev ena od ključnih načel ameriške zunanje politike, na podlagi česar se ta tudi snuje. Clapper je s tem želel poudariti, da tarča vohljanja niso državljani, na primer Evropske unije, ampak predvsem njihovi voditelji. S tem je implicirano, da je potrebno vplivati predvsem na te in se ne ukvarjati z željami državljanov.

Norvežan Kristoffer Koch je pred štirimi leti v kriptografsko valuto BitCoin investiral 22 ameriških dolarjev. Ko jo je danes prodal po tržni vrednosti je za ta znesek prejel vrtoglavih 850.000 dolarjev, s katerimi si je lahko kupil stanovanje v centru Osla. Koch je v izjavi za lokalne medije povedal, da tega nikoli ni pričakoval, pri tem pa se je čudil nad bizarnostjo psiholoških refleksov zaradi katerih nekaterim stvarem pripisujemo vrednost, čeprav je te same po sebi nimajo.

Spletni gigant Google se je odločil, da bo kapitaliziral na ideji, ki je pred nekaj meseci navdušila svetovni splet. Govora je o tako imenovanem phonebloks, konceptu po katerem si s pomočjo modulov sam sestaviš svoj mobitel. Navdušen fotograf si tako priklopi boljšo kamero, kdo drug močnejšo anteno za wi-fi. Google sicer trdi, da je partnerska Motorola to idejo razvijala že kakšno leto, dovršil pa jo je posameznik z imenom Dave Hakkens, ki je lansiral omenjen projekt phonebloks. Mobiteli so sicer nevaren tehnološki odpadek, saj hitro zastarajo nato pa se odlagajo v države tretjega sveta, kjer iz njih na precej primitiven način pridobivajo delce zlata, ob čemer so delavci izpostavljeni ostalim nevarnim kovinam.

OB 9:00

Ameriški kongres bo predlagal spremembe zakonodaje o obveščevalni dejavnosti in uvedel večji nadzor nad tajnimi programi, ki potekajo vse od 11. septembra dalje. Predlagatelji menijo, da je obveščevalni aparat šel predaleč, predvsem ko se je razkrilo, da zbira na milijone enot telefonskih in spletnih podatkov. Predlog zakona bi to zamejil in dovolil le zbiranje podatkov, ki so neposredno predmet terorističnih preiskav. Ameriški predsednik Barack Obama se je v povezavi z razkritji o prisluškovanju sicer “naredil francoza”, kot da ni vedel, da se prisluškuje nemški kanclerki Angeli Merkel. Obveščevalni aparat je zato razjarjen, da se ga pusti viseti na vrvici. Kot trdijo sami so odločevalce redno obveščale o izsledkih svoje dejavnosti.

V Egiptu so aretirali višjega predstavnika Muslimanske bratovščine Essama el-Eriana. Aretacija je šele zadnja v seriji zatiranj muslimanskega gibanja, ki je odslej uradno prepovedano. V državnem aparatu pa si niso vsi tako enotni, saj so v sodnem procesu proti kolegom omenjenega el-Eriana prejšnji torek odstopili kar trije sodniki, pojasnili so, da iz razlogov “ugovora vesti”.

Izrael je medtem na prostost izpustil 26 palestinskih zapornikov, v sklopu dogovora o nadaljevanju mirovnih pogajanj med sprtima stranema. Palestinski predsednik Mahmud Abas je napovedal, da je prejel obljubo, da bo naslednji mesec izpuščena še tretja skupina zapornikov in Izrael ob tem pozval naj izpusti vse Palestince. Po njegovih besedah bo končni dogovor možen šele takrat. Izraelski mediji pa so v istem trenutku napovedali, da bodo v naselbini Ramat Shlomo vzhodno od Jeruzalema zgradili 1500 novih stanovanj. S tovrstnimi projekti se Palestince sistematično izseljuje iz njihove dežele.

OB 10:00

Urugvaj bo kmalu legaliziral marihuano, tako je napovedal Jose Mujica (izg. hose muhika), ki želi na ta način preizkusiti sistem, ki dobiva vse širšo podporo tudi v drugih državah Latinske Amerike - z legalizacijo in regulacijo mamil spodnesti mamilarske kartele, ki del regije držijo v primežu nasilja. Zato se bo legaliziral celoten proizvodni proces in ne le posedovanje oziroma uživanje. Predsednik, ki mu Urugvajci ljubkovalno pravijo Papa Mujica je znan po tem, da več kot 90 odstotkov svoje plače nameni v humanitarne namene, ob nastopu funkcije pa je zavrnil selitev v razkošno predsedniško palačo.

Generalna skupščina Združenih narodov je s 188 glasovi za, dvema proti in tremi vzdržanimi že 22. zahtevala odpravo trgovinskega embarga Združenih držav Amerike proti Kubi. Proti so tokrat glasovale ZDA in Izrael; prve imajo pri glasovanju možnost veta, zato lahko blokirajo katerokoli odločitev. Embargo proti Kubi so ZDA uvedle leta 1960, ko je na oblast prišel Fidel Castro in nacionaliziral zasebno premoženje na Kubi, ki je bilo večinoma last ameriških korporacij in mafije.

Čeprav ameriška moč v Združenih narodih ne pojenjuje, pa bodo po ukazu ameriškega predsednika Baracka Obame v štabu združenih narodov ameriški obveščevalci nehali prisluškovati. Razkritja Edwarda Snowdena so avgusta razodela, da američani zbirajo obveščevalne podatke o več 80 ambasadah in konzulatih v sklopu dobro organiziranega programa “Special collection service”.