Smrtna sovražnika Daljnega vzhoda

Z ruskim vojaškim pohodom v Ukrajini se je ob nešteto drugih porodilo tudi vprašanje o morebitnih preostalih smrtnih sovražnicah Rusije, poleg Ukrajine in ZDA. Resnične razsežnosti rusko-ukrajinskega konflikta nam bodo znane šele leta po njegovem koncu, zato se osredotočimo na pretekle, bolj poznane dogodke. Ko so se dogodki, ki so posredno vodili k današnji vojni v Ukrajini, v prvi polovici prejšnjega stoletja šele dobro začenjali, je bila Sovjetska zveza že poltretje desetletje v diplomatsko in vojaško napetih odnosih z nepričakovanim nasprotnikom – Japonsko. V današnjem zgodovinskem BritOFFu o pol stoletja trajajoči rusko-japonski agresiji.

Rusija je imela zaradi svoje velikosti in severne lege od nekdaj težave z razvojem učinkovite mornarice. Pravzaprav je morala razviti tri samostojne veje pomorskih sil – baltsko, črnomorsko in severnopacifiško, ki pa si zaradi naravnih preprek med sabo niso mogle hitro in učinkovito pomagati. Zato imperialna Rusija leta 1898 ni oklevala, ko jim je propadajoče Kitajsko cesarstvo ponudilo strateško sodelovanje s prepustitvijo pomembnega pristanišča Port Arthur na obali Rumenega morja, le streljaj severozahodno od Korejskega polotoka. S tem se nova ruska vrata niso odprla le na bogastvo Pacifika, temveč tudi na dvorišče vzpenjajočega se Japonskega imperija.

Ko je Rusija leta 1904 začela graditi železnico v današnjo Severno Korejo, sicer interesno območje Japonske, je slednja Rusiji napovedala vojno. Japonska mornarica je brez predhodnega opozorila napadla Port Arthur, ga oblegala in zavzela drugi dan novega leta 1905. Medtem je Rusija aktivirala preostanek svoje azijske flote in se z japonsko mornarico srečala na Rumenem morju. Japonska mornarica je v manj kot dnevu kljub velikim izgubam močno oslabila bojni potencial ruske flote, zato je ruski car Nikolaj II. proti Korejskem polotoku poslal baltski del pomorskih sil.

Baltska flota je zaradi neplovnega morja severno od Sibirije, morala v osmih mesecih prepluti 33 tisoč kilometrov dolgo pot mimo Rta dobre nade, Šrilanke, Indonezije in Filipinov do Korejskega polotoka, kjer so ji japonske bojne ladje v enem dnevu prizadejale uničujoč poraz in 75-odstotne izgube v bitki pri Tsušimi. Rusko-japonska vojna se je končala istega leta s podpisom Portsmoutske pogodbe. Za nekaj let je bilo sovražnosti med državama konec.

V Rusiji se je leta 1917 odvila februarska revolucija in pet let kasneje je bila razglašena Sovjetska zveza. Japonska prav tako ni le opazovala svetovnega dogajanja in je postajala vse močnejša kolonialna sila. Leta 1931 je zavzela najsevernejšo kitajsko pokrajino, naftno zakladnico Mančurijo, ki deli severno mejo z Rusijo. Japonski cilji so bili jasni – zavzeti čim več ozemlja, pa naj bo to sovjetsko ali kitajsko. Med letoma 1932 in 1939 sta sovjetska in japonska stran zabeležili več kot 200 oboroženih incidentov na meji med državama. Večinoma je šlo za akcije obveščevalcev. Leta 1939 pa je prikriti konflikt eksplodiral.

Japonska je po seriji vse večjih oboroženih incidentov na meji s sovjetskim satelitom Mongolijo maja 1939 izvedla večjo vojaško ofenzivo v bližini mongolske reke Kalkin Gol. Operacija se je po začetnih uspehih izkazala za katastrofalno za Japonce, ko je Moskva proti njim poslala okrepitve s 500 oklepniki in generalpolkovnika Georgija Žukova, ki je čez šest let postal znan kot maršal in poveljnik sovjetske ofenzive na nacistični Berlin. Japonska ofenziva je propadla in državi sta čez dve leti v luči nemškega napada na Sovjetsko zvezo podpisali pakt o nevtralnosti.

Zadnji konflikt med državama se je zgodil leta 1945, en mesec po padcu Hitlerjevega režima v Nemčiji. Na konferenci Zaveznikov na Jalti dve leti prej je namreč Stalin obljubil sovjetski napad na Japonsko po nemškem porazu. Tako je sovjetska vojska v tritedenski ofenzivi uničila japonske satelitske države v Mongoliji, Mančuriji in severni Koreji.

S koncem druge svetovne vojne pa se odnosi med državama niso normalizirali še 11 let. Medtem ko so zahodni zavezniki z Japonsko podpisali premirje, so Sovjeti uradno vzdrževali stanje vojne vse do leta 1956, ko so z Japonci podpisali skupno deklaracijo o začetku diplomatskih odnosov. Kljub temu pa vse do danes Sovjetska zveza oziroma njena pravna naslednica Rusija in Japonska nista podpisali mirovnega sporazuma, ki bi uradno zaključil sovražno stanje med državama.