Sodobno slovensko rudarstvo

Pozdravljeni v četrtkovem Britoffu ali Neuradnem listu, kjer bo govora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu, s katerim skušajo opozicijske stranke in vlada vsaka na svoj način preprečiti okoljsko agresiven obsežni fracking.

Že na začetku moramo razjasniti, kaj hidravlično lomljenje, širše znano tudi kot fracking, sploh je. Gre za način pridobivanja zemeljskega plina, večinoma iz skrilavca, pa tudi premoga. Lomljenje oziroma drobljenje kamnine se zgodi, ko se v vrtino pod visokim tlakom vbrizga hidravlična tekočina. Večinoma gre za mešanico vode, peska in raznih kemikalij, ki v kamnini pod visokim tlakom ustvari majhne razpoke, skozi katere teče iskana snov, ponavadi zemeljski plin, lahko pa tudi nafta ali uranova ruda. S frackingom lahko podjetja pridobijo ogromne količine sicer nedostopnih fosilnih goriv, vendar za ceno vpliva na okolje. Ta tehnika namreč pogosto onesnažuje pitno vodo in zrak.

V Petišovcih podjetje Ascent Resources v partnerstvu s podjetjem Geoenergo kljub nasprotovanju lokalne skupnosti že skoraj dve desetletji poskuša pridobiti državno dovoljenje za fracking – projekt, ki bi bil vreden približno 50 milijonov evrov. V tem času so se zvrstili štirje neuspešni predlogi zakonske prepovedi frackinga. Oktobra lani so opozicijske stranke vnovič vložile zakonski predlog, ki je vseboval prepoved, ta teden pa je vlada na dopisni seji sprejela predlog sprememb in dopolnitev obstoječega Zakona o rudarstvu, v katerem je ena od glavnih sprememb prepoved obsežnega frackinga.

Vladni predlog sprememb je naletel na kritike opozicije, saj prepoveduje le obsežni fracking. Po mnenju opozicije in lokalnih skupnosti bi morala vlada v predlogu prepovedati fracking v celoti, saj da je razlikovanje med obsežnim in manj obsežnim frackingom brez pomena. Kakršenkoli fracking lahko pomeni hudo onesnaženje zraka in pitne vode, saj proces za seboj pusti razne težke kovine, radioaktivne in strupene snovi, kot sta barit in metan.

Vlada je deležna kritik tudi glede lanskoletnega protikoronskega svežnja PKP9, s katerim se je sklepanje pogodbe z državnimi koncesionarji podaljšalo za leto in pol. Tako naj bi vlada Ascent Resorceu omogočila dovolj časa za pridobitev vseh soglasij za pričetek frackinga v Petišovcih.

S predlaganimi spremembami vlada sicer želi odpraviti nekatere pomanjkljivosti obstoječega zakona. Preurejeni so ukrepi zoper protizakonite izkope ter inšpekcijski nadzor in pristojnost urejanja prostorskega načrtovanja v rudarstvu na lokalni ravni. Nosilec slednje po predlogu sprememb ne bo več Ministrstvo za infrastrukturo, temveč Geološki zavod Slovenije.

Čeprav se je Slovenija zavezala k ogljični ničli, je v resnici od tega cilja zelo oddaljena. Vpliv in finančna moč podjetij, ki se ukvarjajo s črpanjem neobnovljivih fosilnih goriv, sta kljub globalnim prizadevanjem za čisto okolje še vedno zelo velika in zelo očitno zavirata nujne zakonske spremembe na poti razstrupitve okolja.