SOFFijski BritOFF

deseta

Ura je že čez deseto, torej čas, da si pogledamo, kaj se je ta teden dogajalo v Evropski uniji.

Vrh Evropske unije se je včeraj sestal v Sofiji, kjer so večino pozornosti namenili evropski perspektivi Zahodnega Balkana. V Sofiji so tako vodje Evropske unije sprejeli Sofijsko izjavo, ki združuje 28 članic Evropske unije in 6 partneric z Zahodnega Balkana. V Sofijski izjavi je zapisano, da Evropska unija potrjuje evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, z njo pa se EU navezuje na Solunski vrh iz leta 2003, ko je EU prvič potrdila evropsko perspektivo te regije. Izbira besed v izjavi, kjer piše da sodeluje šest partneric, pa ni naključna, saj zaradi nepriznavanja Kosova s strani Španije, Grčije, Cipra, Slovaške in Romunije v izjavi ne sme biti zapisano šest držav.

Vrh EU se je v pogovorih in izjavi posvetil povezanosti znotraj regij ter povezanosti regij z EU, in sicer na področju prometa, energetike, digitalizacije in gospodarstva. Vrh je hkrati sprožil sofijski prednostni načrt za EU in Zahodni Balkan, ki je priloga k izjavi. Del sofijske pobude je tudi digitalni načrt za Zahodni Balkan, ki vključuje prizadevanje za znižanje stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih. Eden izmed konkretnih korakov v pobudi je omenjena okrepitev sodelovanja te regije v študijski izmenjavi Erasmus+.

Kdo bi vedel, morda se bo že letos pričel proces posvojitve novih otrok matere Evropske unije.  

Danes bodo sproženi procesi v okviru zakonodaje za zaščito evropskih podjetij pred ameriškimi sankcijami glede Irana. Tudi to je bilo dogovorjeno v Sofiji na srečanju vrha Evrope. Predsednik Donald Tusk je ob tej priložnosti izjavil, da je nepredvidljivost Donalda Trumpa resen geopolitičen problem. Tusk je povedal tudi, da ne goji velikih pričakovanj v odnosu do Irana, a ravno nasprotno, si ta veliko obeta od Washingtona, ter poudaril, da si bo EU še naprej prizadevala za tesne odnose s Trumpovo administracijo.

Unija bo proces za zaščito pred ameriškimi sankcijami glede Irana pričela danes ob 10.30. Kot ukrep bo EU sprejela zakonodajo, po kateri ameriški ekstra-teritorialni zakoni v Evropski uniji niso izvršljivi. Z uporabo te zakonodaje želi Evropska unija zavarovati svoje in iranske gospodarske interese ter ohraniti iranski jedrski dogovor. Unija je to zakonodajo sprejela že davnega leta 1996, a do sedaj še ni bilo potrebe po dejanski uporabi le-te.

ZDA so po odstopu od iranskega jedrskega dogovora ponovno uvedle gospodarske sankcije proti Iranu, po napovedih Trumpove administracije pa sankcije grozijo tudi neameriškim podjetjim, ki bodo še vedno poslovala z Iranom. Iranski jedrski dogovor je bil sklenjen leta 2015 med Teheranom ter Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, ZDA, Rusijo in Kitajsko. Sporazum predvideva ustavitev izdelovanja jedrskih bomb v zameno za odpravitev vrste gospodarskih sankcij do Irana. Po dogovoru se je odnos med EU in Iranom okrepil ter izboljšal.

Iz napetih sestankov v Sofiji pa k Evropski komisiji in varnosti v prometu. Da bi zagotovili varnost v prometu, morajo biti vsi novi avtomobili po načrtih Evropske komisije opremljeni s celo vrsto elektronskih nadzornih sistemov. S tem naj bi se počasi odpirala pot v dobo avtomobilov brez voznika. Po načrtih komisije pa novi, varnejši avtomobili ne bi vplivali samo na zmanjšanje smrtnih žrtev na cestah, ampak tudi na varčevanje na področju zdravstva. Po izračunih komisije se stroški zdravstvenega sistema v primeru resnih poškodb, povzročenih v prometnih nesrečah, giblje okoli 120 milijard na leto.

Da bi zagotovili varnejšo vožnjo prebivalcem Unije so v Bruslju že podpisali zadnji snop papirologije. Ukrepi obsegajo serijsko opremljenost novih avtomobilov z avtomatskim zavornim sistemom, opremljenost s sistemi za ohranjanje voznega pasu in asistenti za hitrost. Za tovornjake bodo obvezni tudi sistemi za merjenje tlaka v pnevmatikah. Za vsa vozila pa želi Evropska komisija  samodejne nadzorne sisteme, ki bodo prepoznali prekomerno uživanje alkohola. Predloge komisije morajo potrditi še države članice in Evropski parlament, šele nato bodo uzakonjeni.

Za posodobitve pa so se zavzeli tudi člani odbora za industrijo Evropskega parlamenta. Odbor za indrustrijo se je zavzel za inovacijam prijazno regulacijo tehnologije, ki je med drugim podlaga tudi virtualne valute, kot je bitcoin. Evropska komisija je februarja 2018 ustanovila delovno skupino za blockchain. Do sedaj so za raziskave na tem področju namenili 80 milijonov evrov, do leta 2020 pa naj bi v razvoj tehnologije blockchain vložila še 200 milijonov evrov. Zakaj? Ker želi Evropska unija postati vodilni igralec v novi tehnologiji, ki bo imela po besedah poslancev velik vpliv na vse sektorje.

Letos je Evropski parlament ustanovil preiskovalni odbor za pesticide, ki mu predseduje francoski poslanec Eric Andrieu iz poslanske skupine S&D. V tem tednu so imeli poslanci prvo razpravo o postopkih izdaje dovoljenj za pesticide. Naloga skupine bo do konca leta sestaviti poročilo o tem, kako ukrepati, da bo postopek izdaje dovoljenj za pesticide v EU odpornejši na lobiranje industrije.

osma

Minister za varnost Bosne in Hercegovine, Dragan Mektić, je napovedal poostrene ukrepe na južni in vzhodni državni meji. Poostreni ukrepi bodo prisotni, saj želi BiH ustaviti povečan tok migrantov, s katerim se sooča od začetka letošnjega leta. V prvih štirih mesecih letos so oblasti registrirale okoli 4000 prosilcev za azil, od tega pa jih je 70 odstotkov državo že zapustilo in nadaljevalo pot proti severu Evrope. Predsedujoči svetu ministrov, Denis Zvizdić, je poudaril, da se Bosna in Hercegovina zaveda, da se na ozemljih Srbije in Črne gore zapirajo migrantski centri ter da zato pričakujejo nov val migrantov na njihovem ozemlju. Po besedah Zvizdića ima Bosna in Hercegovina namen poostriti nadzor na vseh ozemljih, kjer ni uradnih mejnih prehodov s Srbijo in Črno goro.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič je odpovedala obisk Bosne in Hercegovine ter Slovaške zaradi trenutne situacije v hrvaški politiki. Zaradi afere hotmail in stanja v Agrokorju je napovedala nujno srečanje s premierjem Andrejem Plenkovićem in nujen sklic seje sveta za nacionalno varnost. Zaradi omenjene afere je v ponedeljek že odstopila ministrica za gospodarstvo Martina Dalić. Portal Index.hr, ki je prvi objavil hotmaile ministrice Dalić, je včeraj objavil dodatno pošto, ki je pokazala, da je premier Plenkovič bil seznanjen z delom neformalne skupine, ki si je po nadaljevanki Zvezdne steze nadela ime Borg kolektiv. Po navedbah portala Index.hr je bilo srečanj Plenkovića s skupino več, kot je do sedaj za medije opisala ministrica Dalić.

Največjo turško medijsko skupino Dogan, je za 780 milijonov evrov kupil turški koncern Demiroren. Ta je med drugim lastnik plinskega omrežja, nakupovalnega središča v Istanbulu in izdaja dva provladna časnika. Ravno zaradi podpore vladi s strani koncerna Demiroren je ob naznanitvi prodaje več novinarjev samih podalo odpoved ali pa so bili odpuščeni. Medijsko skupino Dogan sicer sestavljajo televizija CNN Turk, časnik Hirryet in tiskovna agencija DHA.