Steza norcev in kur

DESETA:
 

Pred dobro uro so zvesti oboževalci vzpenjanja na Ljubljanski grad, tisti, ki jih ni ustavila niti vladna »omejitev javnega življenja«, lahko še zadnjič stopili na zadnjo neobnovljeno pot na grajski grič. Kmalu za tem so zabrneli gradbeni stroji gradbene družbe PZG, ki je bila izbrana na šeststo tisoč evrov vrednem razpisu za prenovo zadnje neurejene grajske poti. 

Zadnja neokrnjena grajska pot iz središča mesta še vedno nosi starodavno ime Reber, ki svoje korenine išče pred začetkom 19. stoletja, ko je bilo ime že uradno. A to ni edino zgodovinsko poimenovanje poti, ki se prične na grad vzpenjati s Starega trga na križišču med oštarijami Altroke, Osem in Vino & Ribe, na griču pa se združi z Osojno potjo ali Mačjo stezo, kakor vam je ljubše. Steza je v zgodovini, kolikor nam je znano, prvič omenjena v 16. stoletju kot Narn Steyg ali Narrnsteig, Steza norcev - izvor imena ni poznan. Podobno ni potrjenega razloga, zakaj se je za stezo v nekaterih nemških zapisih iz 18. stoletja uporabljalo poimenovanje Huhnersteig, Kurja steza - a se razlog zdi očiten. 

Steza je poznana po sedemdeset let starih tlakovcih, ki so zaradi svoje oblike v gradbeništvu prevzeli ime mačje glave in bodo tokrat končale na deponiji. Ob zadnjem gradbenem posegu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so urejali kanal za odpadne vode, so gradbinci mačje glave ohranili. Poleg preoblikovanja hodne površine v standardno obliko mestnih ulic, ko bodo na drenažni betonski posteljici nove mačje glave vzidane in zalite s fino malto iz mivke in cementa, bo družba PZG obnovila tudi opečnati zid, ki naj bi bil nestabilen. 

Medtem ko se prebivalci Ljubljane poslavljamo od ene zadnjih bolj ali manj pristnih ulic v središču Ljubljane, bodo naši predstavniki izbrali Naj blok v Ljubljani 2020. V ožji izbor se je uvrstilo šest stanovanjskih stolpnic, ki se nahajajo v Centru, Šiški, Trnovem in četrtni skupnosti Golovec, natančneje v Štepanjskem naselju. Prestolnica v dobi larpurlartističnega nagrajevanja ne more ostati brez najboljšega bloka, najboljšega drevesa, naj avtobusa in naj Žabarja leta, ne.

OSMA:
 

V luči spoprijemanja s težavami, ki jih prinaša novi koronavirus je le pol ure pred parlamentarnim glasovanjem s položaja odstopil mandatar za predsednika romunske vlade Florin Citu , dosedanji finančni minister. S tem je omogočil nadaljnje opravljanje premierske dolžnosti svojemu šefu iz Nacionalne liberalne stranke Ludovicu Orbanu, ki še vedno opravlja posle, po tem, ko mu je februarja parlament izglasoval nezaupnico. Poslanci so napovedovali, da bodo glasovali tudi proti Citujevi vladi, kar bi predsedniku države Klausu Iohannisu  prvič v zgodovini postkomunistične Romunije omogočilo razpisati predčasne parlamentarne volitve. Uradno je Citu odstopil »tik pred zdajci«, ker naj bi bilo dosedanje izvršno vodstvo države najsposobnejše prebroditi krizo, ki nastaja v povezavi s širjenjem koronavirusa. Opozicija pa bo, kot vse kaže, morala počakati na redne parlamentarne volitve, ki so predvidene za konec leta. 

Posebno obvestilo za tako imenovane ekonomske migrante v Grčiji! Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je pripravila posebno ponudbo. Vsak migrant, ki je v Grčiji zaprosil za azil pred prvim januarjem letos in se je pripravljen prostovoljno vrniti domov, če se ima kam vrniti, bo prejel dva tisoč evrov podpore. Pri prostovoljnem vračanju bosta sodelovali tudi mednarodna mejna in obalna straža, ljubkovalno Frontex, in Mednarodna organizacija za migracije ali IOM, organizaciji, ki ju ne priporoča niti en migrant iz balkanske poti. Izpraznjeni azilni centri bodo, tako gre sklepati iz vsebine pogovorov komisarke Johansson in grškim ministrom za migracije in azil, služili za potrebe obravnavanja migrantskega vala po koncu zadrževanja migrantov in beguncev v Turčiji. 

Medtem ko v dobi koronastraha slovensko izvršno oblast po hitrem postopku prevzema princ na rumenem konju slovenske desnice Janez Janša, njegov soobtoženec Anton Krkovič še vedno bije boje s patriami na veter. Okrožno sodišče v Ljubljani mu je po pritožbi prisodilo še več odškodnine zaradi krivične sodbe in prestajanja zaporne kazni v primeru Patria. Upokojeni brigadir sicer ne bo prejel želenega zneska šesto tisoč evrov, temveč zgolj 25 tisočakov, kar skupaj s predhodno sodbo znaša 60 tisočakov. To pomeni, da je sodišče državi naložilo izplačilo odškodnine za vseh slabih tristo dni, pod narekovaji, krivične zaporne kazni, ne pa tudi za nezakonit obtožni predlog in kazenski postopek. Molimo, da Krkovič vendarle enkrat dobi dobrega pol milijona evrov za čustvene posledice, ki jih je utrpel.