Tomislav Kežarovski

Deseta

Dogajanje v Makedoniji so ta teden zaznamovale demonstracije novinarjev, ki so pred vladno zgradbo in še prej pred višjim sodiščem opozarjali na omejevanje medijske svobode in cenzuro. Makedonske novinarje in podpornike je na ulice ponovno pognal primer kolege Tomislava Kežarovskega, ki je bil pred dobrim tednom tudi pravnomočno obsojen zaradi odkritja identitete zaščitene priče.

S tem ko so Tomislava Kežarovskega le nekaj dni po pravnomočni sodbi na pritožbenem sodišču in začetku prestajanja zaporne kazni* izpustile na enomesečni zaporniški bolniški dopust, so makedonske sodne oblasti pokazale višek cinizma v večletnem pregonu novinarja. Čeprav mu je sodišče na drugi stopnji resda znižalo kazen s 4 in pol na dve leti zapora, pa so makedonske oblasti še pred časom zanikale, da gre za kakršnokoli omejevanje novinarske svobode ali celo pregon in da bo Kežarovski kmalu ogledal popolno svobodo. To bo najbrž res, saj novinar ždi že 20 mesecev v, pretežno hišnem, priporu. Da se mu kazen utegne kmalu izteči, ne ublaži pretrpljenega, ampak samo še enkrat več kaže na posmehljiv odnos uradnega Skopja, ki se zaradi primera sooča tudi s kritikami mednarodne javnosti.

Pregon Kežarovskega, ki se je po začasnem izpustu iz zapora v prvih vrstah pridružil novinarskim demonstracijam, se je začel z njegovo aretacijo v sklopu policijske akcije “Likvidacija” maja 2013. Očitali so mu, da je leta 2008 v članku za tednik Reporter 92, v katerem je poročal o umoru nekega moškega v vasi Oreše leta 2005, razkril identiteto zaščitene priče. Ta je na policiji pričala pod prisilo, o čemer je v spornem članku pisal tudi Kežarovski. Razkritja o prisilnem pričanju so pripeljale do preobratov v sojenju za umor, novinarja pa so strpali v pripor.

Obsojeni Kežarovski je ves čas sojenja zatrjeval, da pri razkritju policijske priče ni šlo za zlorabo njenega imena, pač pa je s člankom želel opozoriti na sporno delovanje makedonske policije. Prav s tem je verjetno tudi stopil na žulj oblastem, ki pred evropskimi politiki dvolično obljubljajo novinarjevo izpustitev, v domovini pa iz sodne odločitve v odločitev teptajo medijske svobodo. Kežarovski se je v priporu za pravico nekaj časa boril z gladovno stavko, na dogajanje v Makedoniji pa je opozorilo tudi več kot 30 tujih in mednarodnih novinarskih organizacij. Te so med drugim makedonskega premiera Nikolo Gruevskega večkrat neuspešno pozvale, naj oblasti Tomislava Kežarovskega pomilostijo.

Makedonsko sodišče je sinoči vendarle sprejelo predlog direktorja zapora Šuto Orizari, kjer je Kežarovski začel prestajati kazen, in odločilo, da mu preostanka kazni, dobre tri mesece, ne bo potrebno odslužiti.  

Deveta

V Jemnu sta zaradi krize, ki je nastopila po vdoru šiitske milice Hutijev v prestolnico Sano in zavzetju predsedniškega urada, odstopila vlada in predsednik države Abdrabuh Mansur Hadi. Odstop predsednika je potrdil njegov svetovalec, premier Halid Bahah pa je v odstopni izjavi zapisal, da ne želi več sodelovati v citiramo “labirintu nekonstruktivne politike, ki nima zveze z zakonom.” Jemenski parlament je odstop predsednika zavrnil in se sestal na izredni seji.

Kosovski rudarji Rudnika Trepča so po 18 urah prišli iz jame in začasno prekinili s štrajkom. Po besedah predstavnika albanskega dela rudnika Muse Mustafe so se rudarji odločili kosovski vladi ponuditi dodaten čas, da najde ustrezno rešitev za podjetje. Koliko časa so pripravljeni čakati, Mustafa ni razkril, po poročanju Tanjuga naj bi kosovski rudarji oblastem za ustrezno rešitev dali na razpolago mesec dni. Nekateri drugi mediji poročajo, da je rudarski štrajk v Trepči prekinjen za pet mesecev.

V Podalpju se nam obeta nov praznični, a ne tudi dela prost dan. Vlada je izrazila strinjanje s predlogom poslanca sicer največje koalicijske stranke SMC Marjana Dolinška, ki se je v pomladniški maniri osamosvojiteljev z desnice državotvorno spomnil, da bi narodno zavest krepili še z dnevom suverenosti. Patriotom se nova priložnost za razkazovanje državnega praporja obeta na 25. oktober, ko naj bi se kolektivno spominjali leta 1991 in odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije.

*radijskemu prispevku dodano