Trollanje na BritOFF

OB 7:05

Po ulicah kanadskega Montreala koraka na deset-tisoče študentov v najbolj vztrajnem in obsežnem protestu v zgodovini te države. Večina miroljubno protestira proti uvedbi šolnin, predstavniki oblasti pa so povedali, da so včeraj pozno zvečer aretirali 122 izgrednikov, ki so med tisočimi drugimi razbijali okna bank in policijske vrste obmetavali s tem kar jim je pač prišlo pod roko. Študentje želijo tudi podaljšati trenutni šolski semester z bojkotom predavanj, te bi zato morali prestaviti v avgust in tako zavleči naslednji semester, ko nameravajo uvesti šolnine. Oblast je v izogib takšnim akcijam vsem študentskim agitatorjem zagrozila z visokimi denarnimi kaznimi, če bi skušali preprečiti obratovanje učilnic.

V Dublinu so s srednje šole Oatlands College izključili štiri študente, ki so na socialnem omrežju Facebook objavljali neprimerne komentarje o svojih učiteljih. Komentarji v odprti skupini naj bi vsebovali 'pokvarjene seksualne opazke' o učitelju in učiteljici, omenjeni štirje pa so bili administratorji te skupine. Skupino naj bi povšečkalo še vsaj 40 študentov, ki so zaradi tega v šoli morali odslužiti podaljšano bivanje. Sočasno s temi dogodki naj bi na državni ravni Irske potekala debata kako preprečiti spletni rasizem in nadlegovanje. Vse kaže da se tudi na Irskem bliža konec zlate dobe spletnega trollanja.

Vojno proti trollanju pa seveda trdno odločeno nadaljuje Velika Britanija. 50 uniformiranih policistov je vdrlo v prostore stanovanj v Glasgowu, kjer so aretirali 15-letnika in pet starejših oseb, ki so na socialnem omrežju Facebook objavljali anti-semitske opazke. Vse osebe so povšečkale Facebook skupino z imenom 'Dobrodošli v Izrael, zgolj hec, nahajate se v Giffnocku.'

OB 8:05

Ameriški urad za štetje prebivalstva je objavil statistike po katerih je število rojstev tako imenovanih manjšinskih otrok preseglo število rojstev belcev. K zgodovinskemu premiku so najbolj pripomogli otroci Hispanotov, ki so se v zadnjih letih masovno priseljevali iz latinske Amerike. Sociolog Roderick Harrison, ki je včasih načeloval oddelku za rasne statistike pri omenjenem uradu, je to označil za pomembno prelomnico, saj bo ta generacija otrok med odraščanjem bolj vajena raznolikosti kot te pred njo.

Prebivalci latinske Amerike pa te niso zapuščali le v iskanju boljšega življenja ampak tudi v begu pred bednim vsakdanom tretjega sveta. New York Times v svoji fotoreportaži poroča, da je od začetka vojne mehiškega predsednika Felipeja Calderona proti mamilaškim kartelom, do danes izgubilo življenje 50.000 ljudi. Karteli so pri svojih povračilnih ukrepih nesorazmerno kruti; ravno prejšnji konec tedna so oblasti na avtocesti v severnem delu države odkrile 49 obglavljenih trupel. Leta trajajoče klanje pušča pečat tudi na prebivalstvu Mehike, ki naj bi v teh mrkih časih postajalo vse bolj otopelo.

Kitajska in Severna Koreja se medtem prerekata čigave so ribe; od tega, ki morje s topnjačo čuva ali tega, ki mrežo vrže. Severnokorejske topnjače so namreč zajele kitajske ribiče, oblasti pa zanje od ribolovnega podjetja sedaj zahtevajo odkupnino za nelegitimno lovljenje v teritorialnih vodah severne Koreje. Podjetje seveda trdi, da je lovilo v kitajskih vodah. Zahod pa opazuje redek spor med Kitajsko in njenim militantnim priveskom.

OB 9:05

Magazin Forbes poroča, da Wenlock – maskota bližajočih se olimpijskih iger v Londonu – v vseh pogledih pooseblja državo nadzora v katero se spreminja Velika Britanija. Wenlock ima ogromno oko, s katerim snema vse dogajanje v svoji okolici. Da bi stvar bila še očitnejša so organizatorji olimpijskih iger izdelali tudi figurico Wenlocka v uniformi londonskega bobby-ja – torej ikoničnega mestnega policaja. Aktivisti za zasebnost vidijo v tem neslano šalo. London je že tako mesto z ogromnim številom nadzornih kamer, za varovanje med olimpijskimi igrami pa nameravajo na reki Thames zasidrati letalonosilko, po cestah pa naj bi med 25 in 50 tisoč drugimi varnostniki patruljirali tudi agentje ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI.

Sodišče v južnokitajski provinci Xiamen je vodjo obsežne tihotapske operacije Lai Changxinga obsodilo na dosmrtno ječo zaradi tihotapljenja luksuznih avtomobilov in cigaret ter podkupovanja. Nekdanji direktor koncerna Yuanhua je že leta 1999 pobegnil v Kanado, vendar so ga tamkajšnje oblasti po 12 letih na begu vrnile v domovino.

Hčerki kubanskega predsednika Raula Castra, 50-letni Marieli Castro Espin je ameriški State Department izdal vizum za obisk ZDA. Mariela je visoka partijska funkcionarka, ki vodi nacionalni center za spolno vzgojo, po poročanju pa naj bi bila tudi strastna zagovornica pravic istospolno usmerjenih. V Ameriko bo šla na konferenco Združenja za latinskoameriške študije v San Franciscu, konzervativni krogi pa so State Department že kritizirali, da v državo spušča nasprotnike demokracije in zagovornike komunizma, ki naj bi surovo zatiral oporečnike.

OB 10:05

Nov francoski premier, socialist Jean-Marc Ayrault se varčevanja loteva z zgledom. Kabinetu svojih ministrov bo zato rezal plače za 30 odstotkov. Socialisti so poleg tega na področju sociale napovedali odpravo nekaterih rezov prejšnjega predsednika Nicolasa Sarkozyja, prav tako pa se želijo pospešeno umakniti iz Afganistana. Francozi so se sicer v sklopu zveze NATO obvezali, da bodo tam ostali do leta 2013 – vendar nič ne kaže, da bodo socialisti to obvezo tudi spoštovali.

Indijska kasta 'nedotakljivih', ki se v kastni lestvici nahaja najniže in opravlja najbolj umazana dela, se zaradi svetovnega spleta prebija iz marginale. Nase so začeli opozarjati z video-dokumentiranjem vsakdanje diskriminacije. Video-novinarji na spletu objavljajo posnetke dogodkov, ki jih prevladujoči mediji sicer spregledajo. Eden med njimi je Amon Lalzare, ki v svojih posnetkih kaže slabe bivanjske pogoje v slumih, spolno nadlegovanje in zanikrno infrastrukturo. V delno povezani novici, pa poročajo o uspehu spletne strani na kateri lahko indijci prijavljajo korupcijo vladnih funkcionarjev. Vse kaže, da svetovni splet prinaša glas tudi tistim, ki jim je bil doslej odvzet.

Velika Britanija je kritična do odločitve svoje kraljice Elizabete, da na kraljevsko kosilo povabi bahrajnskega kralja Hamada al-Khalifo in tega od Swazilanda, kralja Mswatija tretjega. Prvi zlorablja človekove pravice svojih podanikov, drugi pa živi v razkošju medtem ko njegovo ljudstvo strada. Obisk pa sta odpovedala tudi španska monarha – kralj Juan Carlos okreva zaradi zlomljenega kolka, kraljica Sofija pa britancem zameri ribolov v Gibraltarskih vodah.

Z BritOFFa - Luka Tetičkovič.