Vohunska zgodba iz Norveške

Ob 10-ih

Dobro jutro, poslušate tehnološki britoff. Ob zajtrku prisluhnite “vohunski priči” iz Norveške. Vohunski posel pa že dolgo ni več to, kar si predstavljamo iz popkulturnih filmov. Obveščevalne agencije so se v zadnjem času osredotočile predvsem na zbiranje velike količine podatkov, ki nastajajo pri elektronski in telefonski komunikaciji.

Medijski hiši The Intercept in Norveška radiotelevizija sta ob analizi dokumentov, ki jih je razkril Edward Snowden, prišli do ugotovitve, da je Norveška obveščevalna služba v bližini Osla postavila moderen prisluškovalni center. Pri tem ji je izdatno pomoč nudila Ameriška agencija za nacionalno varnost, krajše NSA.

Gradnja centra je potekala zadnjih 15 let, njegove kapacitete pa presegajo kapacitete vseh podobnih centrov razen NSA-jevih. Viktoria Garden, kakor se center imenuje, naj bi nudil podporo norveškim vojakom v tujini in pomagal pri boju proti terorizmu. A po navedbah The Intercepta Viktoria Garden zajema in shranjuje tudi telefonske klice, elektronska sporočila in metapodatke komunikacij norveških državljanov. Zaradi tega je prišlo 2014 do spora med norveško Komisijo za nadzor obveščevalno-varnostnih služb in Norveško obveščevalno službo. Člani nadzorne komisije so bili mnenja, da je neselektivno, masovno zajemanje podatkov o komunikacijah državljanov nezakonito.  Obveščevalna služba se s tem ni strinjala in svojih dejavnosti ni opustila. Ker je bil center in aktivnosti v njem označen kot tajen, nadzorna komisija o sporu ni mogla obvestiti javnosti.

Norveška na obveščevalnem področju z ZDA sodeluje že od 50-ih let prejšnjega stoletja. Zaradi bližine Sovjetske zveze so Američanom lahko posredovali podakte o sovjetskih raketnih in satelitskih sistemih ter podmornicah.

Ob 8-ih

Dan pred 8. marcem je francoski premier Edouard Phillipe predstavil predlog, po katerem bi morala večja in srednja podjetja v treh letih ukiniti plačne razlike po spolu, sicer bi morala plačati globo. To bi dosegli s posebno programsko opremo, ki bi merila, ali je delo žensk neupravičeno plačano manj od njihovih moških sodelavcev. Opremo bi po predlogu podjetja, ki štejejo nad 250 zaposlenih, morala implementirati naslednje leto, podjetja z več kot 50 zaposlenimi pa v letu 2020. Vendar novica kljub ustreznemu tajmingu še ni razlog za veselje žensk: nepravično plačano delo žensk bo moralo biti namreč zaznavano tri leta zapored, nato bo sledila možnost inšpekcije, kazen pa ne bo večja od enega odstotka izdatkov podjetja za plače. Sindikati izpostavljajo tudi, da ni jasno, kakšen naj bi bil kriterij za določanje ‘upravičenosti’ oziroma ‘neupravičenosti’ nižjega plačila žensk.

Muzej holokavsta iz Združenih držav Amerike je preklical podelitev nagrade Elie Wiesel za človekove pravice mjanmarški vodji in Nobelovi nagrajenki za mir Aung San Suu Kyi, ki je bila slednji podeljena leta 2012. Kot razlog so navedli, da ni izrabila svoje “moralne avtoritete”, da bi zaustavila vojaška preganjanja in množične poboje muslimanske manjšine Rohing.

V Islandiji je policija sporočila, da je prijela dva osumljenca za krajo okoli 600 serverjev v vrednosti 1,6 milijona evrov, uporabljanih za “rudarjenje” bitcoinov, ki se je dogajala decembra in januarja. Islandija je sicer idealna država za rudarjenje bitcoinov, saj mrzla klima prispeva k hlajenju serverjev, hkrati pa so stroški elektrike relativno nizki.