Von der Leyen auf den Fidschi

10.05

Črka F. Francozi in Emmanuel Macron naj se še tako nastavljajo kameram ob obletnicah, mi gremo v Abecedariju spregledanih čim dlje od njih, na območje Tihega oceana oziroma na Fidži. V sredo na otočju potekajo splošne volitve. Visoko sodišče je Sitivenija Rabuko tik pred volitvami oprostilo obtožb o podajanju napačnih informacij o svojem premoženju. Rabuko, predsednika opozicijske Socialdemokratske liberalne stranke, je magistratno sodišče v Suvi oktobra že oprostilo, a se je na to odločitev pritožila Neodvisna komisija proti korupciji. Rabuka se bo na volitvah vendarle lahko pomeril s Frankom Bainimaramo, trenutnim premierjem in voditeljem največje stranke Najprej Fidži, ki ji ankete napovedujejo zmago.

Bainimarama se je na oblast zavihtel z državnim udarom v letu 2006. Leta 2013 je sprejel novo ustavo, ki je formalizirala velik vpliv oboroženih sil Fidžija, vseskozi lojalnih Bainimarami, šele leta 2014 pa dovolil splošne volitve, na katerih je tudi zmagal. Sitiveni Rabuka, kot Bainimarama tudi sam član prevladujoče etnije staroselskih Fidžijcev, je vodil dva državna udara leta 1987. V obeh je nastopil proti vladama, ki sta zagovarjali prevladujoč položaj indijskih priseljencev, ki so jih na otočje naseljevali britanski kolonizatorji. Po drugem državnem udaru je Rabuka razglasil Republiko Fidži in začel proces odcepitve od britanske nadoblasti.

V zadnjih letih se nekdaj britansko vlogo na Fidžiju trudijo zavzeti Avstralci, pa tudi Kitajci. Avgusta so Avstralci prehiteli Kitajsko in bodo tako v kraju Nadi zgradili tabor Črna skala za fidžijske oborožene sile. Z novo avstralsko strategijo na Pacifiku, ki stremi k vlaganju v oborožene sile in infrastrukturo okoliških otočij, se, kot kaže, tudi izboljšujejo odnosi med vrhoma držav. Avstralija je leta 2006 namreč obsodila državni udar Bainimarame, ta pa je avstralsko vlado celo obtožil, da Fidži izsiljuje z uvajanjem sankcij in zahtevami po ponovni vzpostavitvi demokratične vlade.

8.05

Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je v Nigru slavnostno otvorila nov vojaški tabor. Štirideset nemških vojakov bo nastanjenih v taboru v mestu Niamey, prestolnici na jugozahodu sahelske države. Po besedah von der Leyen je Niger pomemben partner v boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in ilegalnim migracijam. Nemčija ima na drugi strani zahodne meje Nigra, v Maliju, že nameščenih okrog 1000 vojakov, ki sodelujejo v misiji Združenih narodov za stabilizacijo Malija. V Nigru Nemčija gradi tudi šolo za častnike in razširja vojaški del letališča v Niameyu. Poleg nemških sil so v Nigru prisotne še ameriške in francoske. Uradno v boju proti oboroženim milicam zahodne sile sodelujejo z vladnimi silami skupine G5 Sahel, ki poleg Nigra vključuje še Čad, Mali, Burkina Faso in Mavretanijo. Prek Nigra vodi glavna kopenska migrantska pot iz zahodnih podsaharskih držav Afrike, ki prek Sahare vodi v Libijo.

Skupina izraelskih specialcev je na jugu območja Gaze ubila enega izmed poveljnikov oboroženega krila Hamasa Noura Barako. Izraelski specialci so po trditvah predstavnikov Hamasa, ki nadzoruje območje Gaze, iz civilnega avtomobila streljali na oborožene može Hamasa in ubili vsaj štiri. Nato so zbežali proti območju pod izraelskim nadzorom. Medtem ko so za njimi drveli napadenci, so te obstreljevala izraelska letala. Po prvih informacijah je skupaj umrlo vsaj šest Palestincev in en izraelski vojak.

Francoska naftno-plinska multinacionalka Total je pridobila 40-odstotni delež v projektu proizvodnje nekonvencionalnega zemeljskega plina na področju Ruwais v Združenih arabskih emiratih. Koliko je Total odštel za koncesijo za izkoriščanje plinskih virov skupaj s podjetjem Abu Dhabi National Oil Company, ni znano. Direktor državnega naftnega podjetja Sultan Al Jaber potezo ocenjuje kot pomemben korak na poti do tega, da Združeni arabski emirati postanejo neto izvoznica plina. Trenutno Emirati namreč več plina uvozijo kot izvozijo, čeprav so med desetimi državami z največjimi zalogami plina na svetu. Velika večina plina v Emiratih ima visoko vsebnost žvepla, kar vodi v tehnično bolj zapleteno in dražje procesiranje. Multinacionalke, kot je Total, so s svojo visoko razvito tehnologijo zato v Emiratih še kako dobrodošle. Spomnimo, da je Total zaradi ameriških sankcij nedavno izstopil iz večjega plinskega projekta v Iranu, pri katerem bi sodeloval s kitajskim partnerjem.