Vsega je kriv Miki Miška

10:05

Pozdravljeni v rednem tehnološkem Britoffu. Danes se bomo ukvarjali s kreativnim pristopom k ameriški regulaciji avtorskih pravic.

Februarja je ameriški predstavniški dom soglasno sprejel sveženj zakonov o razširjenem varovanju avtorskih pravic glasbenih posnetkov. Debata o svežnju sedaj poteka v senatu, predlagatelju Orrinu Hatchu pa je uspelo pod eno zakonodajno streho združiti več ločenih problematik. Zakonodaja namreč ureja avtorske pravice glasbenikov in založb glede predvajanja pretočnih vsebin na platformah, kot sta Spotify in Pandora. A v isti sveženj je Hatch primaknil tudi zakon, ki brezpogojno uvaja avtorske pravice za vse zvočne posnetke med letoma 1923 in 1972. Ti tako ne bi postali javno dobro vsaj do leta 2067. Avtorska dela pred letom 1972 namreč urejajo zakonodaje posameznih ameriških držav. Ti predpisi pa načeloma varujejo zgolj dela, ki so vpisana v register in posebej označena kot avtorsko zaščitena.

Paradoks, ki ga uvaja morebitna nova zakonodaja, je večplasten. Zvočni posnetki, ki so nastali od leta 1923 in do sedaj morda sploh niso bili avtorsko zaščiteni, bi tako pridobili dobo zaščite do 144 let po nastanku. Sodobne zvočne posnetke ameriška zakonodaja varuje 70 let po smrti avtorja oziroma 95 let po prvi objavi za založbe. Pri starejših posnetkih se seveda velikokrat izgubi tudi sled za nosilcem avtorskih pravic. Novi zakon ne predvideva obvezne registracije nosilca avtorskih pravic za zvočne posnetke, nastale pred letom 1972. V primeru, da je nosilec neznan, se zvočni posnetki razen za potrebe izobraževanja tako sploh ne bi smeli uporabljati.

Poleg glasbene industrije pa je glavni interesent za podaljšanje avtorskih pravic koncern Walta Disneyja. Prvi Disneyjev kratki animirani film, Parnik Vili, še vedno ne spada v javno dobro, čeprav je nastal že daljnega leta 1928. Do sedemdesetih let je bila namreč najdaljša doba zaščite avtorskih pravic 56 let od objave. Ker se je najbolj slavni risani miški Mikiju takrat torej obetal prehod v javno dobro, je ameriški kongres leta 1976 avtorske pravice za prej nastala dela podaljšal na 75 let. Obe industriji pa sta dočakali dodatno spodbudo leta 1998, ko so se ameriške avtorske pravice domnevno poenotile z evropskimi. Miškolin Miki je trenutno pred dosegom javnega dobrega varen še do leta 2023.

Ameriško podaljševanje avtorskih pravic v nedogled, in to celo retroaktivno, je seveda tarča številnih kritik. Velike platforme za predvajanje pretočnih vsebin, kot sta Spotify in Pandora, lahko od založb tudi ob novih obveznostih dosežejo veliko večje popuste za licence kot manjši ponudniki. Predvsem na glasbenem področju nezmožnost predvajanja in predelave zvočnih posnetkov predstavlja resno oviro ustvarjalnosti mlajše generacije. Očitki letijo tudi na Disneyjev koncern, ki je svoj animirani imperij ustvaril predvsem s predelavo knjižnih del v javnem dobrem, od ljudskih povesti preko bratov Grimm do Hansa Christiana Andersena.

Od senata pa je sedaj odvisno, kako dostopna bo v prihodnosti glasba vse od Elle Fitzgerald do Davida Bowieja.

8:05

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je enajst tednov po volitvah podelil mandat za sestavo vlade Giuseppeju Conteju. Predsednik bo moral pred glasovanjem v parlamentu potrditi tudi seznam ministrov in vladni program, zasnovan s strani Gibanja petih zvezd in Lige. Conte, ki sta ga stranki za mandatarja predlagali v ponedeljek, se je medtem otepal očitkov, da je nekoliko olepšal svoje akademske dosežke in plačal premalo davkov. Vladni program predvideva socialne ukrepe v višini 100 milijard evrov na eni strani in deportacijo okoli pol milijona migrantov na drugi.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je Evropski uniji predočil spisek zahtev za ohranitev jedrskega sporazuma iz leta 2015. Nanašajo se predvsem na zaščito prodaje nafte pred morebitnimi ameriškimi sankcijami in nemoteno bančno poslovanje z evropskimi bankami. Hamenej od Velike Britanije, Nemčije in Francije tudi zahteva, naj odrečejo podporo ameriškim zahtevam po umiku iranskih oboroženih sil iz Sirije in Jemna. Ameriška vlada je izstop iz jedrskega sporazuma napovedala že v začetku meseca, Iranu pa z njihove strani ponovno grozi uvedba starih sankcij in popolna prekinitev trgovanja.  Iran je prejšnji mesec namreč izvozil 2,6 milijona sodčkov nafte na dan. Hamenej je tudi napovedal, da bo Iran v primeru propada sporazuma pospešil proizvodnjo obogatenega urana in ostalih jedrskih aktivnosti.

Nadaljuje se tudi izmenjevanje diplomatov. Združene države Amerike so en dan po izgonu dveh ameriških diplomatov iz Caracasa tudi same izgnale dva venezuelska diplomata. Napetosti med državama se stopnjujejo vse od kontroverzne zmage venezuelskega predsednika Nicolasa Madura na nedeljskih volitvah. ZDA so v začetku tedna uvedle nove sankcije proti Venezueli, ki prepovedujejo kupovanje obveznic in zadolžnic državnih podjetij. Predstavništvo kampanje drugouvrščenega Henrija Falcona pa je zaradi volilnih nepravilnosti v prid Madura že napovedalo pritožbo na državno volilno komisijo.

Ameriško okrožno sodišče v New Yorku je razsodilo, da ameriški predsednik Donald Trump z blokiranjem sledilcev na Twitterju krši prvi amandma ameriške ustave. Tudi Trumpov osebni račun na Twitterju se tako smatra za uradni predsedniški račun, ki po ameriški zakonodaji sodi v tako imenovani javni prostor. Predsednik naj bi z blokiranjem sledilcev kršil njihovo pravico do odgovora javni osebi in s tem njihovo pravico do svobode izražanja.