Zadnji poklon gospodu Mihajloviću

Ob 10.00

Zgolj dva dni pred včerajšnjim finalom svetovnega prvenstva v Katarju je nogometni svet pretresla izjemno žalostna novica. Po večletni borbi z levkemijo se je poslovil eden najboljših srbskih nogometašev vseh časov in kasneje uspešen trener, legendarni Siniša Mihajlović. 

Miha, kot so ga klicali soigralci, je bil znan predvsem po izjemno natančnem izvajanju prostih strelov, v karieri je tako dosegel kar 66 golov. Z resnim nogometom se je Mihajlović prvič srečal pri novosadski Vojvodini, od tam pa je prestopil v Crveno zvezdo, s katero je osvojil evropski pokal, takrat najelitnejše klubsko tekmovanje v Evropi. Večino preostale kariere je preživel v italijanski Serie A, kjer je igral za Romo, Sampdorio, Lazio in Inter. Da bi spomin na Mihajlovića ostal večen, se bomo v današnjem BritOFFu na Radiu Študent posvetili zgodovinski zmagi Crvene zvezde nad Marseillom leta 1991 v italijanskem Bariju. 

Družba / Suspenzor

Socialistična fuzbalska republika Jugoslavija

Nogometna SFRJ

Antun Katalenić

 / 12. 7. 2020

Beograjska Crvena zvezda je bila v obdobju socialistične Jugoslavije skoraj ves čas najmočnejša in najpopularnejša nogometna ekipa. Ustanovili so jo leta 1945, ko je veljala za nekakšno športno društvo jugoslovanske milicije. Vse do razpada nekdanje države je osvojila 18 domačih prvenstev, največ med vsemi. Največje legende kluba, ki so dobili tudi prav poseben status tako imenovanih Zvezdinih zvezd, so Rajko Mitić, po katerem je poimenovan tudi kultni stadion Marakana, Dragoslav Šekularac – Šeki, Dragan Džajić, Vladimir Petrović – Pižon in Dragan Stojković – Piksi. Prav slednji je bil tragični junak Zvezdinega evropskega naslova leta 1991. Stojković je bil konec osemdesetih let, ko je Zvezda dominirala v domači ligi in bila izjemno uspešna tudi v Evropi, prvo ime ekipe in najboljši nogometaš nekdanje države.

Leta 1990, torej pred začetkom sezone, v kateri je Zvezda postala evropski prvak, je Stojković prestopil v Marseille, takrat enega najbogatejših klubov. In ker je usoda tako pač hotela, se je bil v finalu primoran srečati z bivšo ekipo, za katero je navijal vse od otroštva. Na tekmo v Bari je iz črnogorskega Bara s trajektom prišlo več kot 20 tisoč Zvezdinih navijačev. To je bil šele drugi nastop kateregakoli jugoslovanskega kluba v finalu evropskega pokala po tako imenovani generaciji »Partizanovih beb« oziroma »Partizanovih otrok«.

Zvezda je kljub zmagi nad münchenskim Bayernom v tekmo vstopila kot manj favorizirana ekipa, zato je bilo jasno, da bo stavila na bolj obrambno taktiko. Rednemu delu in podaljškom brez zadetkov so sledile enajstmetrovke, po katerih je slavila Crvena zvezda. Stojković, ki je na tisti tekmi igral v majici Marseilla, je izvajanje zavrnil. Četrto in – kot se je kasneje izkazalo – ključno enajstmetrovko pa je za Zvezdo zadel prav Siniša Mihajlović.

Ta zmaga Crvene zvezde je bila največji uspeh jugoslovanskega športa in je še danes največji uspeh srbskega športa vseh časov. Imela pa je tudi simbolične oziroma politične dimenzije. Leta 1991 je jugoslovanski šport tako dosegel vrhunec, a hkrati tudi svoj politični konec. Istega leta je Zvezda postala še svetovni nogometni prvak v Tokiu. Uspeh je pozneje postal referenca za srbsko nacionalistično geslo »Srbija do Tokia«. 

Kot se spodobi, bomo današnji BritOFF zaključili z najslavnejšo izjavo Siniše Mihajlovića iz časa, ko je igral za rimski Lazio: »Ronaldo teče v protinapad, Nesta in jaz pa sva sama v obrambi.«

Ob 8.00

Državni zbor je v petek s 45 glasovi za in petimi proti sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Glavna rešitev, ki jo prinaša zakon, je subvencioniranje cene energentov za velike poslovne odjemalce. Na voljo bo skupno okoli 1,2 milijarde evrov, od tega bodo 850 milijonov evrov namenili za subvencije elektrike in plina, 100 milijonov ukrepom za ohranjanje delovnih mest, 200 milijonov evrov pa ukrepom za ohranjanje likvidnosti. Pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči bo, da so se cene elektrike, zemeljskega plina ali tehnološke pare leta 2023 za poslovni subjekt zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Gospodarstveniki s pomočjo niso zadovoljni, saj menijo, da glede na trenutne in predvidene cene energentov subvencije niso dovolj visoke in pri velikih odjemalcih energije sploh ne bodo imele učinka.

V skladu s koalicijskim dogovorom je odstopil irski premier Micheal Martin [mIhal mArtin], ki prihaja iz stranke Fianna Fail. Njegov položaj je prevzel Leo Varadkar iz stranke Fine Gael [fIne gEjl], ki je bil do zdaj podpredsednik vlade. V skladu z dogovorom se bo poleg premierja na polovici mandata zamenjalo tudi nekaj ministrov. Menjava je del koalicijske pogodbe desnosredinske koalicije, ki so jo podpisali ob začetku mandata leta 2020. Stranki Fianna Fail in Fine Gael sta sicer tradicionalni politični nasprotnici, a sta bili leta 2020 zaradi nepričakovanega dobrega rezultata levosredinske stranke Sinn Fein primorani sestaviti koalicijo. 

Ob 9.00

Parlamentarnih volitev v Tuniziji, katerih izid še ni znan, se je udeležilo manj kot devet odstotkov volilnih upravičencev, kar je rekordno nizka udeležba. To so bile prve volitve po spremembi ustave, ki so jo potrdili na referendumu konec julija. Predsednik države Kais Sajed, ki je poleti 2021 zamrznil delovanje parlamenta in ga kasneje razpustil, je tako večino pooblastil prenesel nase. Vse opozicijske stranke, vključno s stranko Ennahda, ki je bila na oblasti večino obdobja po arabski pomladi leta 2011, so volitve bojkotirale. V opoziciji so zaradi majhne volilne udeležbe Sajeda že označili za nelegitimnega predsednika.

Na srbski strani mejnega prehoda Jarinje, ki državo povezuje s Kosovom, je potekal shod skrajnih desničarskih skupin Narodne patrulje pod vodstvom Damjana Kneževića in gibanja Ljubezen, vera, upanje Nemanje Šarovića. Skupini naj bi bili povezani s skrajno desno skupino Rusov in rusko paravojaško organizacijo Wagner. Protestniki so pred policijskim kordonom pred mejnim prehodom peli nacionalistične pesmi in vzklikali parole o srbskem Kosovu. Pripadniki mirovnih sil pod vodstvom zveze Nato na Kosovu pa so medtem na kosovski strani prehoda namestili bodečo žico. Napetosti na severu Kosova se zaostrujejo vse od začetka novembra, ko so srbski predstavniki zaradi vladne zahteve po preregistraciji vozil izstopili iz kosovskih institucij.
 

foto: wikipedia, https://nonciclopedia.org/wiki/Sini%C5%A1a_Mihajlovi%C4%87