Zgodnje jutranji Britoff

sedma

Začnimo v Venezueli. Vlada v državi je opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado obtožila sodelovanja pri zaroti organizacije atentata na predsednika države Nicolasa Madura. Do obtožbe je prišlo po tem, ko je vladajoča stranka v državi maja letos javnosti razkrila elektronsko pošto, iz katere je domnevno razvidno, da je Machadova zaroto proti predsedniku Maduru med drugim kovala tudi s pomočjo ameriškega veleposlanika v državi Kevina Whitakerja. Če bo spoznana za krivo, ji grozi do 16 let zaporne kazni. Machadova vse obtožbe zavrača. Nicolas Maduro, ki je prejšnje leto na predsedniškem stolčku nasledil pokojnega Huga Chaveza, pa zadnje čase sicer zelo rad govori o zarotah, ki naj bi bile uperjene proti njemu.

Zelo slabo kaže tudi sirijskim beguncem na Bližnjem vzhodu. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so bili Združeni narodi prisiljeni zmanjšati finančno pomoč za hrano, ki je bila namenjena 1,7 milijona ljudem. Svetovni program za hrano je sporočil, da bi za izpolnitev svojega programa prehrambenih kuponov samo v mesecu decembru potreboval 64 milijonov dolarjev. Vsak begunec ima namreč kartico, na katero humanitarne organizacije mesečno prilivajo denar. Nakazila so v vsaki državi drugačna, vendar naj bi bil cilj ta, da begunci prejmejo vsoto, ki jim omogoča vsakodnevni nakup hrane v vrednosti 2100 kalorij. Novica o pomanjkanju finančnih sredstev je toliko bolj zastrašujoča, ker se tudi Bližnji vzhod pripravlja na zimo, mnoga begunska taborišča in ostale neformalne naselbine pa so na goratih območjih.

Nadaljujemo v paralelnem vesolju, imenovanem Severna Koreja. Dolg seznam vsega prepovedanega v državi je po poročanju južnokorejskih medijev daljši še za eno stvar. V skladu s tradicijo podpihovanja kulta osebnosti je mladi ljubljeni vodja že leta 2011, ko je prišel na oblast, izdal dekret, da je v Severni Koreji lahko edini z imenom Kim Jong-un. Koliko ljudi si je zaradi te odločitve bilo prisiljeno spremeniti sicer zelo pogosto žensko in moško ime, ni jasno.  

osma

Na Afriškem sodišču za človekove pravice v etiopski prestolnici Addis Abeba so se pred dnevi začela zaslišanja, vezana na sodni proces kenijske staroselske skupnosti Ogiek proti kenijski vladi. Skupnost Ogiek kenijsko vlado obtožuje, da je ta kršila njihove pravice do življenja, lastnine, naravnih virov, razvoja, vere in kulture. Prevedeno v prakso to pomeni, da je kenijska vlada domnevno vse od neodvisnosti države leta 1964 večkrat nadlegovala in z območja gozda Mau, ki velja za njihov tradicionalni dom, prisilno in brez posvetovanja ali nadomestila izselila veliko število pripadnikov ljudstva. V Addis Abebi o prisilnih izselitvah priča 26 starešin iz te skupnosti.

Ljudstvo Ogiek v Keniji velja za eno redkih skupnosti, ki še vedno prebiva v gozdovih, preživlja pa se z lovom, nabiralništvom in nabiranjem medu. Zaradi svojega načina življenja veljajo za eno izmed najbolj marginaliziranih staroselskih skupnosti v Keniji.  

Sodba je posebna in zelo pomembna, ker gre za prvo v zgodovini Afriškega sodišča za človekove pravice, ki je vezana na pravice staroselskega ljudstva. Sodba je bila sprva sicer naslovljena na Afriško komisijo za človekove pravice, ki deluje pod okriljem Afriške unije, vendar je ta razsodila, da mora zaradi masovnega kršenja človekovih pravic primer na sodišče. To je že lansko leto odredilo dekret, ki je kenijski vladi prepovedal vse akcije, vezane na delovanje na območju gozda. Ta s 480 tisoč hektari velja za enega izmed največjih še preostalih domorodnih gozdov v Vzhodni Afriki. Gre tudi za enega izmed najbolj rodovitnih območjih v Keniji, kar so dodobra izkoriščali že bivši kolonialni gospodarji Angleži, kenijske vlade pa so po neodvisnosti zgolj nadaljevale njihovo delo. Na 480 tisoč hektarih gozda še vedno živi več kot 30.000 pripadnikov ljudstva Ogiek.