Linearno odvisni Skrajno desni Vektor

Cenjeno poslušallstvo in bralstvo, lepo pozdravljeni v še eni tedenski ediciji E pa novic. Minuli petek se je tudi uradno pričela predvolilna kampanja za evropske volitve, zaradi česar se je delo Evropskega parlamenta in ostalih delovnih teles upočasnilo na raven predvolilnih počitnic. Kljub temu, da je do evropskih volitev še daleč in da je treba računati tudi na učinek volilnih kampanj, si dovolimo pogled v prihodnost. Zatorej pričenjamo s preletom javnomnenjskih raziskav. Najenostavneje vam to podamo v matematičnem in fizikalnem jeziku. Vse bolj se izrisuje linearno odvisni Skrajno Desni Vektor.

Pričnimo v Veliki Britaniji, kjer pred evropskimi volitvami, ki bodo tam potekale 22. maja, vse bolj narašča podpora, v nekaterih pogledih tudi skrajno, sicer pa definitivno desničarski Stranki za neodvisnost Združenega kraljestva, krajše UKIP, ki je znana predvsem po svojem nasprotovanju priseljevanju in evropski integraciji, vse to pa pooseblja glasni evroskeptik in vodja stranke Nigel Farage. Naj na tem mestu omenimo še, da UKIP popolnoma podpira angleško monarhijo, nasprotuje legalizaciji istospolnih porok in ne priznava človeške odgovornosti za globalno segrevanje. V včeraj objavljenih izsledkih inštituta za raziskave javnega mnenja YouGov je desničarska UKIP celo prevzela vodstvo. In sicer bi jo, sodeč po anketi, volilo kar 31 odstotkov britanskih državljanov.

Citirajmo še vodjo UKIP-a, ki najbolje prikaže ideološko in politično neevropsko prihodnost. Nigel Farage je za britanski konservativni dnevni časnik Daily Express povsem v svojem slogu navrgel, navajamo: »Velika večina bralcev izraža iste skrbi na katere sem opozarjal leta, pa naj gre za nekontrolirano priseljevanje, degradiranje krščanstva na nacionalnem nivoju, noro naglico pri subvencioniranju polj z vetrnimi elektrarnami, razsipno trošenje države in da javnost nima možnosti izraziti svojega mnenja o članstvu v Evropski uniji.« Konec navedka. V eni izjavi povzeti desni populizem, libertarizem in evroskepticizem.

Zanimivo je, da se skrajno desni Stranki za neodvisnost Združenega Kraljestva še ni uspelo prebiti v spodnji dom britanskega parlamenta. Na zadnjih evropskih volitvah leta 2009 pa je s 17 odstotki glasov pristala na drugem mestu, kar je vrata v evropski hram demokracije odprlo devetim poslancem. Največjo podporo je tedaj dobila konservativna stranka, za katero je glasovalo 28 odstotkov otočanov.

Podobno se godi na drugi strani Rokavskega preliva. Tudi v Franciji desnica veselo napreduje, tam kaže dobro tudi Marine Le-Pen, vodji francoske skrajno desničarske stranke Front National, ki je znana po ksenofobnih opazkah. Že na marčevskih lokalnih volitvah je Nacionalna fronta dosegla svoj do sedaj najboljši rezultat in prehitela tako Hollandove socialiste kot tudi centralno desno Zvezo za ljudsko gibanje. Odlično jim kaže tudi na prihajajočih volitvah v Evropski parlament, kjer naj bi po zadnji javnomnenjski raziskavi prav tako prejeli največje število glasov, in sicer naj bi se za njih odločilo kar 24 odstotkov francoskih volivcev. Nujno je sicer opozoriti na dejstvo, da njihovi volilni uspehi rastejo ne le zaradi večje podpore politikam Nacionalne fronte, ampak tudi zaradi vedno večjega razočaranja med podporniki levice, ki se volitev v velikem številu enostavno ne udeležujejo več.

Ko ravno govorimo o evropskih skrajno desnih strankah, med njimi že omenjenih francoski Nacionalni Fronti in angleški desničarski UKIP, dodajmo na seznam še madžarski Jobikk in grško Zlato zoro. Kaj je vsem skupnega? Po študiji z naslovom “The Russian connection: The spread of pro-Russian policies on the European far right”, ki jo je pripravil Political capital Institute na Madžarskem, tudi v luči prihajajočih volitev, mnogim od njih zaenkrat kaže odlično, podpirajo ruskega predsednika Vladimirja Putina in so se s predstavniki vladajoče stranke Enotna Rusija že dobivali. Nekaj podobnega se obeta tudi za konec letošnjega leta, ko naj bi v Rusiji potekal kongres na povabilo parlamentarcev Enotne Rusije v ruski dumi. Najdbe madžarske raziskave nam je povzel Kreko Peter, direktor Political capital institute.

Izjava

Nadaljujmo z relacijo Evropska unija–Ukrajina–Ruska federacija. Aleksander Novak, ruski minister za energijo, je prejšnji teden v Rusko federacijo povabil evropskega komisarja za energijo. Güntherja Hermmana Oettingerja v Moskvi pričakujejo naslednji ponedeljek, kjer naj bi razpravljali o tako imenovanem ukrajinskem plinskem vprašanju. Rusko povabilo je sledilo napovedi prehodnega predsednika ukrajinske Verkhovne Rade Arsenija Jacenjuka, da se bodo o posodobitvah in vzdrževanju ukrajinskega plinskega sistema dogovarjali z evropskimi in ameriškimi vlagatelji.

Sicer pa tudi na domačih tleh najbolje kaže desnici. Za 8 evroposlanskih mest se bodo potegovali kandidati 16-ih list, je potrdila Državna volilna komisija. Za sedeže v Evropskem parlamentu se bodo tako potegovale liste: Socialni demokrati, DeSUS, Slovenska demokratska stranka, NSi in SLS, Solidarnost, Sanjska služba, Verjamem - lista Igorja Šoltesa, Pozitivna Slovenija, Stranka slovenskega naroda, Zeleni Slovenije, lista Kacin - Konkretno, SNS, Združena levica, Zares, Piratska stranka Slovenije in Državljanska lista. Poglejmo, kakšni trendi prevladujejo v Sloveniji. Med sodelujočimi v aprilski anketi Ninamedie, ki sicer sodi v projekt Alternative Evrope, nastaja pa v okviru uredništva Mladine in ga delno sofinancira Evropski parlament, je 12 odstotkov takšnih, ki bi glasovali za listo SDS z Milanom Zverom, dobrih 10 odstotkov bi glasovalo za listo SLS-NSi z Lojzetom Peterletom in malo manj kot 7 odstotkov za listo Verjamem Igorja Šoltesa. Po rezultatih ankete ostale stranke oziroma liste nimajo možnosti za uvrstitev v Evropski parlament.

Ekipa Radia Študent se je v petek odpravila na četrti kongres Pozitivne Slovenije, na katerem so med drugim predstavili tudi svoje adute za Evropske volitve. Danes v etru Radia Študent dajemo besedo zaenkrat še največji koalicijski stranki Pozitivni Sloveniji in Piratski stranki, eni od manjših zunajparlamentarnih strank. Nosilec liste PS je Jože Mencinger, ostali kandidati pa so: Melita Župevc, Valerija Medic, Jerko Čehovin, Mirjam Bon Klanjšček, Marjan Sedmak ter Britta Bilač in Peter Vilfan. Predstavitev liste Pozitivne Slovenije je ostala v senci volitev članstva za predsednika stranke. O tem več jutri v OFF poročilu.

Nosilec liste Pozitivne Slovenije Jože Mencinger najprej odgovori na vprašanje, v kateri evropski skupini se vidi? In nadaljuje...

Izjava

Mencinger je omenil, da Evropsko komisijo obvladujejo multinacionalke. Zastavili smo mu vprašanje, ali trenutna ukrajinska kriza ne odpira vrat - v marsikaterem pogledu spornemu in netransparentnemu - Transatlantskemu trgovinskemu in investicijskemu partnerstvu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Ameriški predsednik Barack Obama je jasno nakazal ameriški interes, o katerem, kar se ukrajinske krize tiče, radi molčijo. Ne bodite odvisni od ruskega, ampak od ameriškega plina. Mencinger se strinja in nadaljuje.

Izjava

Zunajparlamentarna Piratska Stranka bo nastopila z enim samim kandidatom in nosilcem liste, Rolandom Benjaminom Vazom Ferreiro. S čim bodo v naslednjem mesecu prepričevali volivke in volivce in kje se vidijo znotraj Evropskega parlamenta?

Izjava

Glede na javnomnenjske raziskave Piratski listi in številnim drugim slabo kaže, medtem ko vodita predvsem desnica in Verjamem, lista Igorja Šoltesa. Kako to komentira Benjamin?

Izjava

Pred kandidati za evropske volitve je še slab mesec prepričevanja volivcev. Kaj od kampanje pričakujejo v Piratski stranki?

Izjava

E pa novice sta pripravila Luka Počivalšek in Zala Turšič.

Projekt podpira Evropski parlament