Suhokranjski vodovod

Malo je večjih infrastrukturnih projektov, ki že v svojem imenu tako dobro opišejo potrebo in razlog za svoj obstoj. Suha krajina, ena manjših slovenskih pokrajin, ki se nahaja v severovzhodnem delu Dolenjske, ima namreč, kot je jasno že iz imena, težave z ohranjanjem svoje mokrosti. Čeprav po padavinah Suha krajina ne odstopa bistveno od slovenskega povprečja, je največja težava v tleh, ki so med najbolj poroznimi v Sloveniji. Dobava vode je tako precej odvisna od višine podtalnice oziroma reke Krke, ki v Suhi krajini tudi izvira.

Kraške vode so že pregovorno nestanovitne, kar lahko pri zagotavljanju varne in čiste pitne vode predstavlja precej težav. Ob določenih letnih časih so prav območja v Suhi krajini med najbolj poplavno ogroženimi v Sloveniji, saj se po celotni regiji lahko pojavijo nova presihajoča jezera, hkrati pa ta del Slovenije lahko zaznamujejo največje suše, v katerih lahko presahnejo sicer precej stanovitni vodni viri. Zaradi te nestanovitnosti se je pet občin, Žužemberk, Dobrepolje, Mirna Peč, Kočevje in Dolenjske Toplice, ki s svojimi ozemlji pokrivajo območje Suhe krajine, odločilo, da z združitvijo vodovodnih sistemov izboljšajo vodovodno varnost območja. Pomen vodovoda opiše Andrej Kastelic, župan občine Mirna Peč.

izjava

Projekt, katerega gradbene aktivnosti so večinoma končali leta 2019, je imel tri glavne cilje: priključitev novih gospodinjstev na sistem javne oskrbe s pitno vodo, zmanjšanje vodnih izgub v sistemu, saj so te mestoma znašale kar 50 odstotkov vse načrpane vode, ter izboljšanje kakovosti oskrbe s pitno vodo in življenjskih pogojev prebivalcev. Izvedba projekta je zajemala izgradnjo 152 kilometrov cevovodov, petih novih črpališč, 16 vodohranov, 16 razbremenilnih jaškov, 18 reducirnih jaškov in 11 merilnih jaškov. 

izjava

S tem da je zagotavljanje pitne vode ključno za prebivalce regije, se strinja tudi župan Dobrepolja, Igor Ahačevčič.

izjava

Projekt je po besedah Kastelica nastajal dolgo vrsto let, velik izziv pa je predstavljalo prav oblikovanje partnerstva med občinami.

izjava

Vključevanje občin je s seboj prineslo precej izzivov, a po mnenju Ahačevčiča brez tega ni bilo mogoče zagotoviti temeljnih pravic občanov.

izjava

Projekt sicer še ni popolnoma zaključen, saj je treba poleg primarnih vodonosnih cevi urediti tudi dovode do posameznih uporabnikov.

izjava

Vodovodno omrežje v omenjenih občinah je namreč razdeljeno med različna komunalna podjetja. Z novimi kapacitetami bodo upravljali Hydrovod, d. o. o., za občino Kočevje, Javno komunalno podjetje Grosuplje, d. o. o., za občino Dobrepolje ter Komunala Novo mesto, d. o. o., za občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk. Podjetja bodo ceno za priključke in vodo postavljala posebej, višina novih prispevkov pa že povzroča negodovanje med občani. Ob tem Kastelic opozarja, da ta izgradnja sekundarnih tokov po večini bremeni občine, zaradi nje pa bi lahko v vodo padlo financiranje celotnega projekta.

izjava

Izgradnja sekundarnih vodovodnih poti pa ni edino izvedbeno breme, ki se je po začetku del na projektu zvalilo na občine. Te so morale nadzirati in prilagajati projekt, ki je po velikosti presegal njihove kapacitete.

izjava

Kljub tem težavam je Kastelic prepričan, da so takšni projekti ključni za razvoj regij, v katerih je drugače nemogoče zagotoviti infrastrukturna sredstva.

izjava

Ahačevčič se z njim strinja, saj že določeni predpisi in razpisni pogoji onemogočajo izgradnjo kanalizacijskih ali vodovodnih sistemov v manjšem obsegu.

izjava

Kljub nekaterim zapletom, povečanju stroškov za izgradnjo med izvedbo in temu, da nekateri prebivalci Suhe krajine ostajajo odrezani od vodonosnih cevi, je projekt suhokranjskega vodovoda lahko zgled medobčinskega sodelovanja in zagotavljanja življenjskih dobrin v zapostavljenih regijah. Zlasti v regijah z razdrobljenimi občinami, ki same niso sposobne izpeljati večjih infrastrukturnih gradenj. Glede na nejasno prihodnost regionalizacije Slovenije je pričakovati, da bo podobnih sodelovanj, upajmo, da z enako dobrim izidom, vse več.

Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko? - Učenje se nadaljuje, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.