Čas za MAS
Bolivijska politična krajina je v polnem zagonu ob pripravah na predsedniške in parlamentarne volitve, ki so načrtovane za tretjega maja. Nedavno je kandidaturo za predsednico naznanila trenutna de facto predsednica Jeanine Áñez, ki je predsedstvo prevzela po državnem udaru novembra lani, v katerem je moral iz države pobegniti dolgoletni predsednik Evo Morales. Ta je na oktobrskih predsedniških volitvah prepričljivo zmagal, a je Organizacija ameriških držav rezultate volitev brez predložitve dokazov označila za prirejene. Na to se je oprla tudi opozicija, katere proteste je kmalu začela dominirati desničarska rasistična struja. Tej se je pridružila še vojska, ki je Moralesu »predlagala«, da naj odstopi.
Oblast je prevzela Áñez, katere stranka je na volitvah sicer prejela zgolj štiri odstotke glasov. Začelo se je obdobje nasilnega zatiranja protestov v podporo Moralesu in preganjanja vidnejših članov njegove stranke Gibanje za socializem oziroma MAS. Áñez je sicer obljubila, da na prihodnjih volitvah ne bo kandidirala. Ko je obljubo prelomila, so se začela kazati nesoglasja tudi na sedaj vladajoči desnici, Áñez pa je v odgovor nanje zamenjala dva ministra v svoji vladi. Medtem se je trudila gibanju MAS prepovedati, da bi na volitvah kandidiralo, kljub temu da gre nedvomno za stranko z nedvomno največ podpore v državi. Tega ji sicer ni uspelo in MAS je že predstavil svoje kandidate.
O dogajanju okoli državnega udara smo na Radiu Študent že poročali v oddaji Demokracija zažiga. Tokrat se posvečamo zgodovini bolivijskega staroselskega gibanja, s pomočjo katerega je Morales leta 2006 postal prvi staroselski predsednik v državi, Moralesovim politikam in postopnemu preoblikovanju Gibanja za socializem, tenzijam na desnici ter obetom za prihodnost. Pogovarjamo se z Lindo Farthing, neodvisno novinarko in raziskovalko ter soavtorico treh knjig o Boliviji, med katerimi je najnovejša Evo's Bolivia: Continuity and Change.
Na kasnejše staroselsko gibanje, na prelomu tisočletja že močno radikalizirano, je močno vplivala bolivijska revolucija leta 1952. Ta je zaradi nacionalizacije vseh pomembnejših rudnikov, agrarne reforme in razširitve političnih pravic na nadaljnji razvoj političnih in ekonomskih bojev v državi vplivala do te mere, da je aktualna še danes. Podrobnejše dogajanje predstavi Farthing.
Revolucija pa ni trajala dolgo. Na pobudo Združenih držav Amerike je vojska leta 1964 izvedla državni udar. Začela se je represija nad opozicijo, predvsem nad rudarji, ki so bili v tem času močno radikalizirani.
Kljub temu so se nekatere pridobitve revolucije obdržale, denimo, da so rudniki ostali v državni lasti. V tem času je državni dolg močno narasel, od tega pa je imela korist ozka skupina vojaških vodij na oblasti. Več Farthing.
V 80. letih je vojaško oblast zopet nadomestila demokracija. Kljub temu obeti niso bili dobri. Javni dolg je omogočil pritisk Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki sta zahtevala neoliberalne reforme. Z druge strani so pritisk izvajale Združene države Amerike, ki so z vojno proti drogam močno prizadele bolivijske pridelovalce koke.
Gibanje pridelovalcev koke se je postopoma razširilo tudi na druge ruralne predele in kasneje v mesta. Takrat je šlo za edino ruralno gibanje, ki si je prizadevalo vključiti se tudi v parlamentarno politiko.
V začetku tisočletja je gibanje uspelo preprečiti poskus privatizacije vode v Cochabambi in shemo izvoza zemeljskega plina v Čile. Slednja je povzročila tolikšen odpor, da je moral takratni predsednik Gonzalo Sánchez de Lozada odstopiti, kmalu zatem pa je to storil tudi njegov naslednik Carlos Mesa.
Tako je iz odpora proti privatizaciji na oblast kot predstavnik ruralnega gibanja prišel Evo Morales. A po prihodu na oblast se je postopoma preoblikovalo tudi samo gibanje. Sprva so bili njegovi člani lahko zgolj tisti, ki so bili vključeni v kako lokalno organizacijo, sindikat ali podobno. MAS je torej zgolj združeval različna gibanja in organizacije. S prihodom na oblast pa so se vanj ljudje, predvsem v urbanih predelih, lahko vključili tudi neposredno. To je postopoma privedlo do strankine odtujitve od kmečke in delavske baze.
Glasbeni premor: Compañeros del MAS - Evo Morales
V prvem delu oddaje smo se posvetili okoliščinam, ki so Gibanje za socializem oziroma MAS z Evom Moralesom na čelu privedle na oblast. V nadaljevanju se bomo posvetili MAS-ovim politikam in okoliščinam, ki so privedle do državnega udara.
MAS-u je v dobrih desetih letih uspelo revščino zmanjšati za polovico in neenakost za petino, minimalna plača se je početverila, urbani srednji razred pa se je povečal za deset odstotkov. Inflacija je bila nizka, menjalni tečaj pa stabilen. Več pove samostojna novinarka in raziskovalka Linda Farthing.
Moralesova vlada je poleg ekonomske neenakosti močno zmanjšala tudi neenakost žensk. Tako je v bolivijski ustavi, sprejeti v času Moralesove vlade, predpisana 50-odstotna kvota za ženske v parlamentu.
Od MAS-ovih ekonomskih in socialnih politik so veliko pridobili predvsem staroselci iz višavja. Manj uspešni pa so bili ukrepi pri izboljšanju položaja staroselcev iz nižin. Ti so bili prikrajšani že ob prvi revoluciji pol stoletja prej, saj takratna agrarna reforma ni bila aplicirana na vzhodna nižavja. Obenem je Morales njihov položaj še poslabšal z obsežnimi projekti črpanja naravnih virov, ki predstavljajo temelj bolivijske ekonomije. Tako je denimo Bolivija država z največjo stopnjo deforestacije v Latinski Ameriki. Več Farthing.
Prav usmerjenost v črpanje naravnih virov je MAS-u omogočila skleniti zavezništvo z ekonomskimi elitami, večinoma živečimi v Santa Cruzu v vzhodnem nižavju. Deloma so te, v kolikor jim je omogočila nadaljnje bogatenje, torej Moralesovo vlado podpirale. Po drugi strani pa so bile zaradi svoje konservativnosti in rasizma do staroselcev politično nasprotnice Moralesove vlade. Slednje predvsem velja za radikalnejšo rasistično in konservativno frakcijo ekonomske elite, ki je ob lanskih protestih proti Moralesu prevzela iniciativo in izvedla državni udar.
Za državni udar je bila ključna podpora vojske. Slednja sicer pred tem ni bila politično nasprotna Moralesu, ki jo je v preteklosti poskušal reformirati. Zanj je bil zato prestop vojske na stran opozicije dokajšnje presenečenje. Po drugi strani se je Morales uštel, ko je računal na množično podporo gibanja. To je sicer imel, a MAS že dolgo ni bil več do te mere povezan s svojo bazo, da bi bil sposoben množične mobilizacije proti državnemu udaru.
Nova konservativna oblast je že začela govoriti o privatizaciji državnega premoženja, a s politikami v tej smeri še ni začela. Privatizacija zemeljskega plina, nafte in rudnikov sicer ne bo lahka, saj jo zaenkrat še vedno onemogoča ustava iz leta 1952, torej iz časa prve bolivijske revolucije. Je pa z zasedanjem oblasti mogoče tudi drugače profitirati, razloži Farthing.
Po prevzemu oblasti je konservativna vlada Jeanine Áñez začela s preganjanjem podpornikov Eva Moralesa, ki so protestirali proti udaru.
Áñez je sicer obljubila, da bo vlada, ki jo vodi, zgolj prehodna do novih volitev. A glede na dozdajšnjo represijo se zastavlja vprašanje, ali bodo volitve pravične in ali se bo v primeru izgube volitev desnica mirno umaknila z oblasti. Današnjo Južno hemisfero zaključi Farthing.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj