Angleži proti Francozom v Kamerunu
V srednjeafriški državi Kamerun se v zadnjih mesecih zaostrujejo odnosi med anglofonsko in frankofonsko skupnostjo. Spor traja že dlje časa, a zaradi svoje nasilnosti protesti v angleško govorečem delu Kameruna v zadnjih mesecih izstopajo. Angleško govoreči prebivalci trdijo, da so napram francosko govorečim zapostavljeni. Najprej pa za lažje razumevanje situacije nekaj zgodovine.
Leta 1884 je Kamerun postal nemška kolonija. Po prvi svetovni vojni sta mandat društva narodov za upravljanje ozemlja dobili Anglija na manjšem zahodnem delu in Francija na večjem vzhodnem delu. Po osamosvojitveni vojni v drugi polovici petdesetih let se je francoski del osamosvojil. V angleškem delu so Združeni narodi leta 1961 organizirali plebiscit, na katerem so se prebivalci odločali o pridružitvi Nigeriji ali francoskemu delu Kameruna. Dve tretjini prebivalcev severnega dela, ki je večinsko muslimanski, se je odločilo za priključitev k Nigeriji, manjši, južni del, kjer prevladuje krščanska vera, pa se je odločil s francoskim delom Kameruna vzpostaviti Federalno republiko Kamerun.
Leta 1972, po referendumu o ustavi, sta se angleški in francoski Kamerun združila. Spremembe so podelile več moči predsedniku države, prav tako pa sta se strani med drugim dogovorili, da bosta tako angleščina kot francoščina uradna jezika v državi ter da bosta enakopravna. Volilna udeležba je bila 98,2-odstotna, predlog pa je podprlo 99.99 % prebivalcev. Država je razdeljena na deset regij, dve od teh sta anglofonski. Kolikšno je razmerje med angleško in francosko govorečimi, katerih ustavnih določb se domnevno ne spoštuje, in kaj moti anglofone, pove Kamerunec s francoskega dela Cedric Klein, ki poučuje na gimnaziji Vič.
Protesti, ki se trenutno odvijajo, so korenine pognali v oktobru. Takrat je k protestu pozvalo združenje anglofonskih odvetnikov, ker se predsednik ni odzval na njihovo pismo pritožb iz leta 2015. Nasprotovali so razkrojevanju tako imenovanega britanskega pravnega sistema, poznanega kot “common law”, zaradi imenovanja sodnikov, izobraženih v francoskem pravu, ki naj ne bi razumeli precedenčnega prava, na katerem je osnovan sistem, uporabljen v angleško govorečih delih. Kamerun ima sicer dvopravni sistem, v dveh angleških regijah se uporablja angleški pravni sistem, torej precedenčno pravo, v francoskih regijah pa se uporablja francosko civilno pravo. Sodniki so zahtevali odstavitev neprimernih sodnikov in ponovno vzpostavitev federalizma, ki je bil odpravljen z referendumom leta 1972.
K protestom je prispeval tudi upor študentov in profesorjev zaradi vse večjega števila profesorjev, ki v angleško govorečem delu poučujejo samo v francoščini. Strasti je razvnelo tudi načrtovano srečanje v Bamendi, prestolnici severozahodne angleško govoreče regije, ki ga je organiziral nepriljubljeni minister Paul Atanga Nji. To je sicer tudi mesto, kjer je vzniknila socialdemokratska fronta, največja opozicijska stranka v Kamerunu. Nadaljuje Klein.
Kaj točno se je dogajalo na protestih, pa ni čisto jasno. Protestniki in policija imajo vsak svojo zgodbo glede protestov, ki so se odvijali v prvem tednu januarja.
Z oddajo nadaljujemo po kratkem glasbenem premoru.
Guerilla Poubelle - Mon rat s’apelle judas
Nadaljujemo z Južno hemisfero, v kateri se ukvarjamo s težavami angleško govorečih prebivalcev Kameruna. V prvi polovici januarja so se bíla pogajanja med kamerunskim konzorcijem anglofonske civilne družbe, ki je nekakšen skupek vseh protestirajočih organizacij, in vlado. Po smrti štirih ljudi pod streli policije med pogajanji so pozvali k civilni nepokorščini po principu “mrtvo mesto” oziroma angleško ghost town, ki je bila napovedana za 16. In 17. januar. Ta pristop se je uporabljal že v protestih v devetdesetih letih. Kaj ta vključuje, nam pove Klein.
17. januarja pa se je oblast odločila prepovedati konzorcij anglofonske civilne družbe ter nacionalni svet južnih Kameruncev, ki se zavzema za odcepitev. Vlada je tudi aretirala predsednika in generalnega sekretarja konzorcija ter omejila dostop do interneta v angleško govorečih regijah, s čimer verjetno želi preprečiti mobiliziranje ljudi preko socialnih omrežij. Kot omenjeno, predsednik Kameruna Paul Biya je na oblasti že od začetka 80-ih let prejšnjega stoletja. Klein razloži, kako mu uspeva premagati vsak odpor.
Sogovorec pojasni tudi, kako vse od osamosvojitve oblast v rokah drži samo ena stranka.
Gibanja, ki so se zavzemala za politične spremembe, so vzniknila že v devetdesetih letih. Nadaljuje Klein:
Država pa se ne zavzema za izboljšanje položaja angleško govorečih regij.
Anglofonsko prebivalstvo protestira tudi proti črpanju nafte z njihovih območij, za kar domnevno ne dobijo dovolj v zameno. Nadaljuje Klein.
V devetdesetih letih so se v francosko govorečih regijah odvijali protesti zaradi dviga cen življenjskih potrebščin. Kaj se je izcimilo iz tega, pove Klein.
Kakšni so možni razpleti nadaljevanja protestov, za današnjo Južno hemisfero zaključi Klein.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj